Četudi bo tožilstvo nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne Marku Jakliču dokazalo polmilijonsko oškodovanje družbe in pranje denarja, bi lahko imelo težave pri lovu na domnevno neupravičeno pridobljena sredstva.
Na hišah, vinogradih, sadovnjakih, vrtovih, gozdovih in drugih nepremičninah v lasti Jakličevega podjetja M-Kontakt na hrvaškem otoku Korčula, v katere se je po mnenju tožilstva prelil denar Vzajemne, je bila namreč septembra lani vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Torej le dober mesec dni prej, preden so proti Jakliču po večletni preiskavi vložili obtožnico. V njej je ena od zahtevanih sankcij ravno izterjava milijona evrov od podjetja M-Kontakt.
Kdo je zahteval vpis plombe na hrvaških nepremičninah, ki jih je Jaklič kupoval v letih od 2004 do 2011, v zadnjih dneh ni bilo mogoče preveriti. Na županijskem sodišču v Dubrovniku, kjer so 13. septembra lani odločili v sporu in omogočili vpis omenjene plombe, na naša vprašanja niso odgovorili. Da to ni slovensko tožilstvo, bi lahko potrjeval podatek o znesku, vpisanem na Jakličevih nepremičninah. Obremenjene so za natanko 509.102 evra, kar je po lanskem tečaju hrvaške kune skorajda enako obveznostim, ki jih M-Kontakt izkazuje do neimenovanega financerja.
Ni izključeno, da gre za Boštjana Jakliča, brata Marka Jakliča. Kot smo poročali, se bodo vpleteni v domnevno polmilijonsko oškodovanje Vzajemne pri poslih s S&T Slovenija in prelivanju teh sredstev na račune Jakličevega podjetja M-Kontakt na Hrvaškem branili s trditvijo, da je bil sporni denar namenjen plačilu Boštjana Jakliča. Ta naj bi kot računalničar opravljal naročene storitve za odvisne družbe S&T na Balkanu. Kljub temu obstaja več dokazov, ki dokazujejo nasprotno, denimo da so v rokovniku, ki so ga preiskovalci zasegli Marku Jakliču, odkrili shemo, v kateri je natančno opisan tok denarnih sredstev od Vzajemne do M-Kontakta.
Če bi osebi, katere identiteta za zdaj ostaja neznanka, uspelo na sodišču in bi zasegla nepremičnine M-Kontakta, bi verjetno tudi razblinila upe slovenskih organov pregona v izterjavo že omenjenega milijona. Naključje ali ne, Jaklič je ravno lanskega septembra prenesel lastništvo M-Kontakta na svojega svaka Petra Romavha. Nanj je prepisal tudi podjetje ABC Gradnja iz Splita. Spomnimo, takrat je Vzajemna dobila prvo odškodninsko tožbo proti Jakliču in kmalu po tistem sprožila postopke za izterjavo okoli 360.000 evrov.
Dejstvo, da je Jaklič družinsko hišo na Vrhovcih prenesel na očeta, preostale nepremičnine v Sloveniji na soprogo, nad hrvaškimi pa visijo plombe, očitno (še) ni prižgalo alarma v tožilskih vrstah. Kot so na specializiranem državnem tožilstvu povedali konec februarja, ko je obtožnica že postala pravnomočna, je »v obravnavani zadevi odrejen ukrep začasnega zavarovanja«. Ironično je le nekaj dni pozneje še eden od obdolženih poskrbel za svoje premoženje.
Nekdanji predsednik uprave S&T Slovenija Klavdij Godnič, ki mu zaradi pomoči Jakliču grozi zaporna kazen dveh let in pol ter plačilo okoli 23.500 evrov, je v začetku marca zahteval prepis lastništva svojega večinskega dela hiše v Portorožu na sorodnike, verjetno otroke. Ob tem je na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o užitku iz začetka februarja letos vknjižil prepoved odtujitve. Hkrati je skušal nanje prepisati tudi dva parkirna prostora v Ljubljani. Okrajno sodišče je Jakliču nekaj dni pozneje tudi ugodilo. Naključno ali ne, to se je zgodilo dan po uradnem začetku sojenja v aferi Vzajemna oziroma predobravnavnem naroku, na katerem se je Jaklič izrekel za nedolžnega.
