Karte v slovenskem gradbeništvu so se, kot kaže, začele deliti na novo, kar nakazujejo tudi rezultati največjih slovenskih gradbincev, ki so lani izkoristili praznino, ki jo je ustvaril propad številnih velikih gradbenih podjetij.
Čeprav so se prihodki slovenske gradbene panoge lani znižali kar za 360 milijonov evrov, na 3,7 milijarde evrov, so se skupni prihodki največjih 20 gradbenih podjetij lani povzpeli za desetino, na 800 milijonov evrov. CGP Novo mesto, Gorenjska gradbena družba, Pomgrad – Gradnje in SGP Pomgrad, štirje izmed petih največjih slovenskih gradbincev, so ob tem ustvarili tudi rekordne prihodke, zvišal pa se je tudi njihov čisti dobiček in dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA).
Kljub propadu velikega dela slovenskega gradbeništva pa se konkurenca za pridobitev javnih del vse bolj zaostruje, saj se na razpise prijavlja vse več novoustanovljenih inženirskih podjetij brez lastne operative. »Ti se na razpise prijavljajo z referencami partnerjev, ki tudi v primeru pridobljenega razpisa pogosto del ne izvajajo,« opažajo v Cestnem podjetju Koper (CPK) in opozarjajo na nepotrebne revizije postopkov razpisov. Trenutno lahko namreč zahtevo za revizijo vloži tudi podjetje, ki se na razpis sploh ni prijavilo, kar zavleče postopke in lahko v skrajnem primeru privede celo do tega, da naročnik izgubi možnost črpanja evropskih sredstev. Kot opažata direktorica Imosa Barbara Perko Brvar in predsednik uprave SGP Pomgrada Tadej Ružič, razpise v zadnjem času pretežno objavljajo le občine. »V maju in juniju je bilo sicer objavljenih veliko razpisov, saj se državi mudi s črpanjem sredstev EU, vendar pa je vrednost teh razpisov bistveno nižja kot pred začetkom krize,« ocenjuje Ružič in pri tem opozarja tudi na nizko aktivnost pri zasebnih investicijah.
»Obuditve stanovanjske gradnje zaradi ogromno neprodanih nepremičnin v bližnji prihodnosti ni pričakovati. Velik korak naprej pa je opaziti pri gradnji vodne infrastrukture, kjer je tudi več poslov financiranih iz evropskih sredstev,« je pojasnil direktor družbe Marles Hiše Bogdan Božac, ki pa pri individualni gradnji opaža vedno večjo težnjo k energetski varčnosti in ekološki gradnji. Še večji osip kot pri gradbenih delih pa je opaziti na področju inženiringa v razvoju in pripravi projektov, kjer po pojasnilih Perko Brvarjeve razpisov skorajda ni več. Tudi sicer imajo gradbinci vse več težav pri prijavljanju na razpise, saj naročniki zahtevajo daljše in višje bančne garancije za odpravo napak ter za resnost ponudbe.
Prav banke so ena največjih preprek pri okrevanju gradbenega sektorja. Kot pojasnjuje Tanja Mejak iz CPK, banke svoje odločitve sprejemajo na osnovi presoje celotne gradbene dejavnosti in ne razlikujejo med posameznimi podjetji. »Zaradi slabih izkušenj pri unovčevanju garancij, ki so bile izdane propadlim gradbenim podjetjem ali podjetjem v insolvenčnih postopkih, so se pogoji pridobitve bančnih garancij zaostrili,« še pravi Mejakova in dodaja, da se bančne garancije trenutno odobravajo enako kot posojila, zaradi daljših postopkov odobritve pa se teže pravočasno prijavijo na razpise.
Bistveno slabše kot po ustvarjenih prihodkih pa so se največji gradbinci lani izkazali po ustvarjenem dobičku. Celotna gradbena panoga je namreč lansko leto končala z 81,5 milijona evrov čiste izgube, pri čemer je okoli 2500 podjetij iz gradbeništva skupaj ustvarilo skoraj 190 milijonov evrov izgube, preostalih 4000 podjetij pa 108 milijonov evrov čistega dobička. Največjih 20 gradbenih podjetij je lani sicer ustvarilo 3,5 milijona evrov čiste izgube, brez upoštevanja Gratela, Energoplana in Gradis Skupine G (vsi trije so v prisilni poravnavi) pa slabih šest milijonov evrov čistega dobička. Skupni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) analiziranih podjetij je lani dosegel 34 milijonov evrov, kar je polovico več kot leta 2011, vendar obenem bistveno pod ravnmi izpred začetka krize. Po višini ustvarjenega čistega dobička so se lani na vrh uvrstili Strabag, SŽ-ŽGP in CGP Novo mesto, ki so skupaj ustvarili devet milijonov evrov čistega dobička. Najbolj dobičkonosni so bili v minulem letu sicer SŽ-ŽGP, Strabag, Reflex, Cestno podjetje Nova Gorica in CPK, saj so za vsakih sto evrov prihodkov ustvarili več kot osem evrov EBITDA.
Prav nizka dobičkonosnost poslovanja je tudi ena od največjih težav gradbene dejavnosti, saj jim onemogoča hitrejšo razdolžitev. Največjih 20 analiziranih podjetij je lani poleg obresti bankam sicer odplačalo za skoraj 40 milijonov evrov glavnice posojil, s čimer se je njihov skupni finančni dolg znižal na 270 milijonov evrov. Ker so v zadnjih letih le maloštevilni gradbinci svojim lastnikom izplačevali dividende, sta se nekoliko okrepila tudi njihov kapital in struktura financiranja. Od leta 2008 se je kapital največjih analiziranih gradbincev (brez upoštevanja podjetij v insolvenčnih postopkih) povzpel za tretjino, na četrt milijarde evrov, nekoliko pa se je zvišal tudi delež kapitala v financiranju. Konec lanskega leta so imeli tako analizirani gradbinci sto evrov dolgov v povprečju pokritih z okoli 40 evri kapitala, kar pa je še vedno nekoliko pod povprečjem slovenskega gospodarstva.