Seznam domnevno spornih poslov nekdanjega predsednika Cimosove uprave Franca Krašovca, ki jih bodo pod drobnogled vzeli posebni revizorji, se utegne že v kratkem podaljšati. Nadzorniki Cimosa so namreč pred kratkim tudi nekaterim večjim lastnikom poslali pobudo, naj jim posredujejo svoje predloge poslov, ki bi bili predmet posebne revizije.
Prav to je tudi eden od razlogov, zaradi katerih v Cimosu še vedno niso sklicali skupščine. Dnevni red skupščine so nadzorniki sicer obravnavali že na sredini seji, vendar ga bodo dokončno potrdili šele v naslednjih dneh, ko bodo prejeli tudi odzive lastnikov Cimosa. Med posli, ki naj bi jih preverili posebni revizorji, so tudi posojila propadli Skupini Viator&Vektor, financiranje rokometnega kluba Cimos ter nepravilnosti pri porabi 25 milijonov evrov evropskih sredstev. Interna revizija, ki so jo opravili v Cimosu, je namreč potrdila, da sta razvojna centra Sieva in Simit (oba sta v 20-odstotni lasti Cimosa) namesto nove opreme od Cimosove hčerinske družbe Cimat kupovala rabljeno opremo. Z ugotovitvami so v Cimosu že seznanili tudi gospodarsko ministrstvo in ga »zaprosili za ustrezno rešitev, ki bo omogočila nadaljevanje aktivnosti v obeh družbah v skladu z javnim razpisom«.
Še ta mesec pa naj bi nadzorniki znova odločali tudi o usodi vodstva koprske skupine, ki jo po marčevskem odstopu Krašovca začasno vodi Jerko Bartolič. O imenovanju novega predsednika uprave so nadzorniki odločali že pred mesecem dni, vendar noben kandidat ni prejel večinske podpore nadzornikov. Kadrovska komisija nadzornega sveta naj bi zdaj opravila še en krog pogovorov s kandidati, med katerimi je tudi nekdanji član uprave AUKN Marko Golob. Možnosti, da bi kateri od kandidatov prejel zadostno podporo nadzornikov, naj bi bile sicer minimalne, zaradi česar naj bi se nadzorniki nagibali k temu, da za iskanje novega predsednika uprave angažirajo eno od kadrovskih agencij.
Ena ključnih nalog novega predsednika uprave Cimosa bo zlasti prestrukturiranje koprske skupine. Kot smo razkrili, program prestrukturiranja predvideva ohranitev zgolj avtomobilskega stebra, ki prispeva dobrih 80 odstotkov celotnih prihodkov, medtem ko naj bi za preostale tri stebre (energetiko, kmetijsko opremo ter strojegradnjo in orodjarstvo) poiskali strateške partnerje oziroma bi jih prodali. Program prestrukturiranja po neuradnih informacijah sicer poteka nekoliko počasneje, kot je bilo prvotno predvideno, za kar gre »zasluga« tudi bankam. Čeprav je vlada Cimosu že konec maja dodelila državno poroštvo v višini 35 milijonov evrov, v Cimosu likvidnostnega posojila še vedno niso uspeli črpati. Bankirji naj bi namreč dokumentacijo za odobritev likvidnostnega posojila začeli pripravljati šele pred kratkim oziroma šele po tistem, ko je državno poroštvo odobrila tudi evropska komisija.
