»Sklenili smo memorandum o mednarodni finančni pomoči. Gre za pomemben napredek,« je povedal tiskovni predstavnik ciprske vlade Christos Stylianides. Država bo tako prejela 10 milijard evrov finančne pomoči, svoje javne finance pa mora sanirati najkasneje do leta 2018, so še sporočili po koncu pogovorov.
Takoj po končanih pogovorih je ciprski finančni minister Michael Sarris medijem dejal, da odstopa s položaja. »Odhajam zaradi ustanovitve komisije, ki bo raziskovala razloge za ciprsko gospodarsko krizo,« je dejal. Zamenjal ga bo minister za delo Haris Georgiades, poroča BBC.
Odstopil tudi zaradi dejstva, da je bil v preteklosti predsednik propadle banke Laiki
Kot je pojasnil, je eden od razlogov za odločitev dejstvo, da je bil v preteklosti predsednik banke Laiki, katere propad je pomembno prispeval k finančnemu zlomu države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je Sarisov odstop sprejel. Ob tem se mu je zahvalil za njegov velik prispevek v »zahtevnih pogajanjih« s trojko mednarodnih posojilodajalcev. Georgiades naj bi z delom finančnega ministra pričel že jutri.
Cipru še vedno veljajo strogi ukrepi
Sredi marca so se banke na Cipru za čas pogajanj o rešilnem paketu zaprle. Potem ko so se po skoraj dveh tednih minuli četrtek ponovno odprle, na Cipru še vedno veljajo strogi ukrepi, po katerih posameznik dnevno ne more dvigniti več kot 300 evrov, iz države pa je prepovedano odnesti več kot 1000 evrov gotovine.
Je pa Ciper omilil nekatere omejitve kapitalskih tokov, s pomočjo katerih so želeli preprečiti prevelik »naval« na banke. Centralna banka je omejitev na transakcije podjetij zvišala s 5000 na 25.000 evrov, ljudje pa lahko po novem izdajajo čeke v višini do 9000 evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Varčevalci bi lahko izgubili tudi do 60 odstotkov vlog
Predstavnik največje ciprske banke Bank of Cyprus Mario Skandalis je poleg tega v soboto priznal, da bi lahko varčevalci propadlih bank, katerih vloge presegajo 100.000 evrov, izgubili tudi do 60 odstotkov vlog.
A na otoku so se pojavila namigovanja, da so številni vodilni politiki in poslovneži izkoristili svoj položaj in še pravočasno zaščitili svoje premoženje v bankah.
Kot so razkrili mediji, so nekatera ciprska in evropska podjetja tik pred zaprtjem bank na Cipru prenakazala okoli 700 milijonov evrov v tujino. Za ta korak naj bi se odločili tudi številni politiki, med njimi tudi sorodniki Anastasiadesa.
Delno odplačevanje kreditov
Preiskava bo poleg tega zajela tudi domneve, da so nekateri politiki in gospodarstveniki dobili kredite ciprskih bank in jih nato le delno ali sploh ne odplačali.
Ciper je nedavno moral pristati na težke pogoje mednarodne pomoči, da bi se rešil pred bankrotom. Za pomoč je Ciper zaprosil že junija lani, potem ko sta banki Laiki in Bank of Cyprus po obsežnem odpisu dolga Grčiji zaprosili za državno pomoč. Kot del dogovora bodo banko Laiki dokončno zaprli.
