Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2013, ki jo je pripravil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), zdrsnila na 52. mesto, potem ko je bila lani mesto višje.
Glavni razlogi za to po navedbah predstavnikov ministrstva ležijo v splošni gospodarski klimi v Sloveniji v zadnjih nekaj letih.
V tej luči so izpostavili omejeno dostopnost do različnih virov financiranja, tudi povratnih in nepovratnih evropskih sredstev, birokratske postopke, povezane z dostopnostjo do virov financiranja, omejeno kritično maso visokotehnološkega kadra, omejene možnosti zaposlovanja visokokvalificiranega kadra za nedoločen čas ter nevarnost odliva znanja zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest v Sloveniji.
Na ministrstvu so izpostavili še, da smo v Sloveniji lani zabeležili krčenje gospodarstva v obsegu 2,3 odstotka in da se je posledično znižala tudi rast izvoza, ki je bil v predhodnih dveh letih glavni dejavnik gospodarskega okrevanja.
"Poleg tega Slovenija na svetovnem trgu vse težje konkurira s proizvodnjo tehnološko manj zahtevnih proizvodov ali delovno intenzivnimi proizvodnjami," so opozorili. Ocenili so, da se struktura industrije spreminja prepočasi, saj veliko velikih zaposlovalcev še ni popolnoma izvedlo tehnološke prenove proizvodnih procesov. Tudi sicer se gospodarstvo prepočasi usmerja v panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, so dodali.
Kot posebej slabo pa so opisali stanje na področju tujih neposrednih investicij. Te so lani po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj dosegle 112 milijonov evrov, kar je šestkrat manj kot leta 2011.
Na ministrstvu verjamejo, da bodo položaj Slovenije okrepili z ukrepi iz NRP in ključnih razvojnih dokumentov. Konkurenčnost želijo izboljšati s poenostavitvijo razpisov, skrajševanjem birokratskih postopkov pri potrjevanju projektov, zmanjšanjem obsega poročanja in večjo usmerjenostjo v doseganje rezultatov.
S poenostavitvijo postopkov bi lahko olajšali dostopnost do virov financiranja, so pojasnili. "Slovenija bo imela v prihodnjem programskem obdobju precej manj sredstev, zato bo treba v večji meri uporabljati povratne vire financiranja in zagotavljati maksimalni učinek vloženih sredstev," so posvarili.
Nizka uvrstitev Slovenije na lestvici IMD je sicer po njihovih besedah le delno upravičena. Rezultat je vedno odvisen od uporabljene metodologije, so poudarili.
"Kar bi bilo treba upoštevati pri teh ocenah, je tudi obseg javnih sredstev - tudi evropskih -, ki se namenjajo za raziskave, razvoj in inovacije. V naslednji finančni perspektivi bo tudi znaten del teh sredstev namenjen za raziskave, razvoj in inovacije, predvsem za tiste sektorje in panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in s tem povečujejo konkurenčnost slovenskih podjetij," so sklenili.