V uredništvu Dnevnika razpolagamo z več kot desetimi posojilnimi pogodbami, ki jih je družba KPL podpisala s povezanimi podjetji. Te razkrivajo srhljive razsežnosti finančnega izčrpavanja nekoč zdravega KPL, ki so ga lastniška mešetarjenja z njegovim lastnikom v zadnjih mesecih spravila na rob obstoja. Znesek, ki je po naših podatkih samo lani nepovratno končal na računih podjetij, povezanih z Mimovićem, je namreč večji celo od vsote vseh čistih dobičkov, ki jih je KPL ustvaril med letoma 2009 in 2011.

Kam je torej KPL nepovratno nakazoval denar? Po naših podatkih je med junijem in novembrom lani samo družbi pooblaščenki CPL, ki jo je takrat prek večinskega deleža v krovnem podjetju CPL Naložbe lastniško že obvladoval Mimović, nepovratno posodil skoraj 2,6 milijona evrov. Velika večina teh posojil je brez zavarovanja, iz pogodb pa je razvidno, da jih je pooblaščenka CPL (njen nadzorni svet je vodil Mimović) uradno najela za vzdrževanje »tekoče likvidnosti«.

Za kaj je pooblaščenka, ki je uradno registrirana za dejavnost holdingov, njena edina naložba pa so delnice CPL, potrebovala denar, ni jasno, zato ne gre izključiti možnosti, da se je v nadaljevanju transakcij prelil na račune drugih prejemnikov. Povsem mogoče je tudi, da je šel vsaj del denarja za poplačilo obveznosti CPL. Ta je imel takrat blokirane račune, »obvodi« pa so vodilnim v CPL pomagali pri zavlačevanju s stečajem, kar je na kolena spravilo še KPL. Denarne tokove je želel z revizijo izslediti tudi donedavni direktor KPL Damjan Stanek. A tega sta Mimović in stari-novi prvi mož CPL Stanko Petrič, potem ko je višje sodišče razveljavilo sklep o stečaju CPL, že razrešila.

Dokumenti razkrivajo, da je nepovratno posojilo pri KPL najel tudi Ranko Mimović, ki je več kot leto dni javno obljubljal, da bo v CPL pripeljal partnerje iz tujine, ki da bodo v ljubljanskega gradbinca vložili več deset milijonov evrov.

A prav v času, ko je takrat že obubožani CPL delavcem dolgoval tri plače, denarja za Mimovića ni zmanjkalo. Ravno nasprotno. Konec novembra si je njegovo, zdaj že ugaslo podjetje Patera za »tekočo likvidnost« pri KPL izposodilo 60.000 evrov. Pri tem Mimović ni predložil nobenih zavarovanj. Logično, saj je bila Patera že takrat brez ficka. To so že nekaj mesecev prej z neuspelo izvršbo ugotovili tudi manjši lastniki CPL Naložb, ki jim je Mimović dolgoval denar za nakup deležev. Po neuradnih informacijah naj bi sicer Mimović nakazilo posojila utemeljil z razlago, da denar nujno potrebuje za odblokado sredstev, ki naj bi rešila CPL.

Dobro utečen sistem črpanja

Iz dokumentov je mogoče sklepati, da je bil sistem črpanja denarja iz KPL dobro utečen. Pogodbe, ki jih je nekdanji direktor KPL Adis Kazić (na položaj sta ga postavila Mimović in prvi mož CPL Stanko Petrič) kot po tekočem traku podpisoval s pooblaščenko CPL in Patero, so bile namreč tipske, spisane na dveh straneh in neoverjene pri notarju. Posojila so uradno imela fiksno, šestodstotno obrestno mero, pri čemer jih je KPL tudi po tem, ko so zapadla, podaljševal z aneksi. Kazić pogodb včeraj ni želel komentirati, poudaril pa je, da so se z lastniki sčasoma začeli razhajati glede načina vodenja podjetja. »Enostavno ni šlo. Nemogoče je bilo zadovoljiti vse potrebe in želje tako sedanjih kot bivših lastnikov, ki so KPL blokirali, izsiljevali in tako naprej. V takšnih okoliščinah se ni dalo delati,« je dejal Kazić, ki je potrdil, da je KPL pomagal CPL, ker »je šlo za koncesijskega partnerja«.

KPL je s posojili pomagal še dvema družbama iz sistema. Junija lani, le osem dni po tem, ko je Mimović zasedel položaj predsednika nadzornega sveta KPL, je družba posodila 350.000 evrov Tovarni asfalta Črnuče (TAČ), ki jo je še pred prodajo CPL finančno izčrpal nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar. To posojilo je bilo zavarovano le z dvema menicama. Nekaj mesecev prej, torej januarja lani, pa je KPL od CPL Naložb nase prevzel tudi plačilo 1,6-milijonskega dolga do Gorenjske gradbene družbe. S tem denarjem so si sicer menedžerji CPL pred leti pomagali odkupiti delnice v pooblaščenki, kar jim je omogočilo lastniški vpliv v poslovnem sistemu CPL. Če povzamemo: skupaj s temi posli in prej omenjenimi posojili je iz KPL v zadnjem letu na račune povezanih podjetij »ušlo« skoraj pet milijonov evrov, kar je več kot šestina vseh prihodkov družbe v letu 2011. Informacije, da naj bi KPL od lani jamčil tudi za 3,8-milijonsko posojilo, ki ga ima pri Volksbank najeto Mimovićevo podjetje Nassa, lastnik večjega zemljišča v Podutiku, nam včeraj ni uspelo preveriti.

Je višje sodišče zadalo smrtni udarec KPL?

Razčiščevanje spornih poslov je zdaj preprečilo višje sodišče. To je oblast v CPL z nedavno razveljavitvijo sklepa o stečaju vrnilo Mimoviću in Petriču, s čimer je morda KPL, ki je bil sredi pogovorov z bankami, že podpisalo smrtno obsodbo. »Morebitna revizija bi lahko dala podlago za vložitev odškodninskih tožb, ki pa je zdaj očitno ne bo. Dejstvo pa je, da je problem že sama odobritev takšnih kreditov, saj je imela družba likvidnostne težave že konec lanskega leta. Očitno pri teh odločitvah ni bilo upoštevano načelo profesionalne skrbnosti,« je včeraj ocenil donedavni direktor KPL Damjan Stanek. »Družba bi zelo dobro poslovala, če je ne bi obremenjevali posojilni in poroštveni posli,« je še dodal.

Na spletu je sicer včeraj zaokrožila anonimka o dogajanju v ljubljanskem gradbincu, ki ji je priložen tudi nekakšen nepodpisan dnevnik, v katerem Kazić domnevno beleži komunikacijo z Mimovićem, Petričem in še enim od nekdanjih direktorjev KPL Primožem Ovijačem. Kazić je avtorstvo anonimke zanikal, njene vsebine, ki opisuje črpanje denarja iz CPL, pa ni želel komentirati. Mimović na naše klice že skoraj leto dni ne odgovarja.