Na dan, ko je država imenovala nov nadzorni svet NLB, je predsednik uprave banke Janko Medja usklajeval še zadnje podrobnosti sporazuma za prodajo večinskega deleža Mercatorja in Agrokorju Ivice Todorića pomagal čez zadnje ovire do prevzema največje slovenske trgovske družbe.
Na vprašanje, ali je uprava NLB sporazum včeraj že podpisala, v banki niso želeli odgovoriti, so pa zanikali, da bi bilo hitenje pri prodaji Mercatorja kakor koli povezano z imenovanjem novega nadzornega sveta. »Uprava svoje postopke obravnave poslovnih vprašanj vodi samostojno, s potrebno strokovno presojo, v skladu z internimi pravili in postopki ter v skladu s strateškimi usmeritvami banke,« so nam povedali. Iz tega gre razbrati, da uprava NLB pod vodstvom Medje – v nasprotju s prejšnjimi upravami banke – pred podpisom sporazuma o prodaji ne namerava iskati soglasja nadzornega sveta. Ta je enkrat, spomnimo, prodaji že nasprotoval. Čeprav v NLB pojasnjujejo, da pogajanja še vedno potekajo, je sporazum o prodaji po trditvah predsednika uprave Pivovarne Laško Dušana Zorka že usklajen. Nadzorniki Laškega, ki jih vodi Vladimir Malenković, bodo o njem odločali že na petkovi seji.
Po neuradnih informacijah naj bi v Laškem podpis sporazuma pogojevali s tem, da tega prej podpiše NLB, kar naj bi banko vodilo v hitenje z odločanjem o podpisu sporazuma. »Sporazum je usklajen, podpisali pa ga bomo, ko bo dal svoje soglasje tudi nadzorni svet,« je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko in dodal: »Mercator moramo prodati, ker druge možnosti za razdolžitev nimamo.« Toda podpis sporazuma še zdaleč ne pomeni rešitve finančnih težav Laškega, ki v tem primeru še ne bi dobilo kupnine za svoje delnice, prav tako ne trdne zaveze, da bo do posla sploh prišlo. Podobno kot v zadnjem postopku prodaje Mercatorja pred dobrim letom dni bi namreč Agrokor dobil le ekskluzivno nakupno opcijo, od katere lahko v določenih pogojih tudi odstopi.
Rožič: Premierka naj končno pove svoje stališče
Zaradi številnih tveganj, povezanih s prodajo Mercatorja Agrokorju, ki še vedno nima zagotovljenih sredstev za skoraj pol milijarde evrov težak prevzem, pa so čedalje bolj zaskrbljeni v sindikatih. Sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič se boji, da bi se v Mercatorju ponovila zgodba Merkurja, ki se je zaradi finančnega izčrpavanja znašel na kolenih, njegov nekdanji predsednik uprave Bine Kordež pa je bil v začetku tedna pravnomočno obsojen na šest let in pet mesecev zapora. »Nasprotujemo prodaji Mercatorja kupcu, ki nima denarja. Politika bi se do zdaj že lahko naučila, kako se običajno končajo tovrstne tajkunske zgodbe,« je kritičen Rožič, ki poziva premierko Alenko Bratušek, naj končno jasno pove svoje stališče glede prodaje Mercatorja Agrokorju. Toda Bratuškova svojega stališča glede usode Mercatorja, ki ima v Sloveniji okoli 12.000 zaposlenih, v njegovo poslovanje pa je vpetih še okoli 1300 slovenskih podjetij in do 32.000 delovnih mest v prehrambni industriji, očitno ne namerava dodatno razlagati. Za pojasnila nas je namreč napotila na ministrstvo za finance, čeprav je še pred kratkim v intervjuju za hrvaški Jutarnji list opozorila, da bi v primeru prodaje Mercatorja Agrokorju namesto dveh družb s težavami lahko dobili eno podjetje s še večjimi težavami. Na finančnem ministrstvu na naša vprašanja niso odgovorili.
Lastniki zgolj z obljubo, a še brez jasnih zavez
Prav zaradi visoke zadolženosti Skupine Agrokor, ki je imela konec lanskega leta za 3,2 milijarde evrov finančnih in poslovnih obveznosti, je še toliko bolj neobičajno, da predsednik uprave NLB Janko Medja, ki ima neformalno tudi največji vpliv v prodajnem konzorciju, od hrvaške skupine v zameno za podpis prodajnega sporazuma ni zahteval vsaj bančnih garancij v višini celotne kupnine. V primeru prodaje Droge Kolinske in Ljubljanskih mlekarn sta namreč Atlantic Grupa in francoski Lactalis že ob oddaji zavezujoče ponudbe nakazali celotno kupnino na posebni skrbniški račun.
Na kakšne zaveze je Agrokor, ki naj bi svojo ponudbo zvišal s slabih 110 na 120 evrov za delnico, sploh pristal, Zorko včeraj ni želel pojasniti. »O zavezah, ki jih je sprejel Agrokor, ne želim govoriti, dokler sporazum ne bo podpisan,« je bil skop Zorko. Kot smo razkrili v Dnevniku, pa so očitno zaposleni v Mercatorju in njegovi dobavitelji zadnja skrb Agrokorja, ki je imel pripombe k praktično vsem pogojem in zahtevam, s katerimi je uprava Mercatorja pod vodstvom Tonija Balažiča želela zaščititi zaposlene in dobavitelje. Nadaljevanje pogovorov z Agrokorjem pa že ogroža tudi finančno stabilnost slovenskega trgovca, ki se trenutno z bankami dogovarja o reprogramu posojil. Zlasti naj bi bile prodaji nenaklonjene večje tuje banke upnice, ki nimajo v lasti Mercatorjevih delnic, in so v primeru prodaje Mercatorja Agrokorju že napovedale umik svojih posojil.
S kom se Janković dogovarja za prodajo Mercatorja
»Bojim se da je pri prodaji Mercatorja Agrokorju prisotnih preveč parcialnih interesov in interesov različnih lobistov,« še dodaja Rožič, ki se sprašuje, ali je ljubljanski župan Zoran Janković že prodal svoje delnice Mercatorja, ki jih ima v lasti preko družbe KLM Naložbe. Na to vprašanje nam Zoran Janković včeraj ni želel odgovoriti. Napotil nas je na svojega sina Damijana Jankovića, ki pa nam je včeraj potrdil, da se pogovarja o prodaji 1,6-odstotnega paketa delnic Mercatorja. »Naš delež v Mercatorju bi z veseljem prodali, če bi imeli pametno ponudbo, ki bi nam omogočila poravnavo naših obveznosti,« nam je povedal, a imena investitorja ni želel razkriti. Če bi KLM Naložbe, ki so v večinski lasti ljubljanskega župana, s prodajo delnic Mercatorja želele poravnati vse svoje finančne obveznosti, bi za svoj paket delnic morale iztržiti dobrih 11 milijonov evrov oziroma okoli 190 evrov za delnico. To pa je skoraj dve tretjini več, kot za njo ponuja Agrokor.
