»Uvedba davka na sladke pijače ni prava pot. Povzročil bo 30 milijonov evrov škode slovenskemu gospodarstvu, odpuščanje desetine zaposlenih, zmanjšanje investicij za polovico, v skrajnem primeru pa tudi zapiranje tovarn. Breme davka bo v celoti nosila industrija, saj ga zaradi hudega konkurenčnega boja ne bo mogla v celoti prenesti v maloprodajne cene,« napoveduje direktor mirnske Dane Marko Hren, ki že od januarja, ko je vlada objavila predlog zakona o davku na sladkor in sladila v brezalkoholnih pijačah, skupaj z drugimi podjetji in zbornicami bije boj z mlini na veter.
Samo Dana bi morala plačati dva milijona evrov davka na leto, ki naj bi začel veljati avgusta. Kot dodaja Hren, bi se lahko država nekaj naučila tudi na izkušnjah Danske, ki je ugotovila, da je tak davek škodljiv in da prinaša zgolj slabitev domače proizvodnje. Zato ga s prihodnjim letom ukinja. Podobne poskuse so opustili tudi v Italiji in Avstriji, medtem ko v večini evropskih držav o takšnem davku sploh ne razmišljajo. Davek bi za končnega kupca pomenil za desetino dražje sokove, sirupi bi se podražili za 30 do 40 odstotkov, nizkocenovni izdelki, proizvedeni za trgovske blagovne znamke, pa kar za sto odstotkov. Ravno sirupi pa so tisti, katerih prodaja se je v teh kriznih časih povečala. Hren ob tem opozarja tudi na anomalije v zakonu. Ta namreč uvaja davek tudi na stoodstotne sadne sokove, brez dodanih kakršnih koli sladkorjev, pa tudi na popolnoma naravna sladila, kot je stevia.
Dana, ki zaposluje 97 ljudi, je lansko leto sklenila s 13,3 milijona evrov prihodka, kar je nekoliko več kot leto prej, medtem ko je prodaja v letu 2010 znašala 12,3 milijona evrov. Poslovanje so končali s pozitivno ničlo, medtem ko je bil čisti poslovni izid v letu 2011 28.000 evrov, leto prej pa so beležili izgubo v višini 65.000 evrov. Rast prodaje Hren pripisuje zlasti vse večjemu izvozu, ki znaša že 27 odstotkov, Danin cilj pa je priti na 30 odstotkov. V prvih štirih mesecih letos je Dana dosegla dobre štiri milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je slaba dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju oziroma skoraj tri odstotke več od načrtovanega. V Italiji, Avstriji, Rusiji, na Kitajskem, v ZDA kupujejo predvsem Danine sirupe in sokove, medtem ko se voda prodaja izključno doma, saj bi bili logistični stroški izvoza previsoki, pravi Hren. Vendar prodaja negazirane vode že tri leta upada, nekoliko se je povečala le lani zaradi vročega poletja.
Danini dobavitelji so tako iz lokalnega okolja kot iz tujine. Zlasti sadne pripravke kupujejo v tujini, saj jih pri nas sploh ni. Dana je doma prisotna v vseh večjih trgovskih verigah, seveda tudi v Mercatorju. Zato Hren upa, da bo ta ostal v domačih rokah. »Če bo Agrokor kupil Mercator, je jasno, da bo dal prednost svojim izdelkom. Toda na koncu je še vedno vse odvisno od kupcev.«
