S tem se bo gospodarska aktivnost letos drugič zapored zmanjšala, potem ko je bil lani zabeležen padec za 2,3 odstotka. Ob tem se bodo razmere na trgu dela še zaostrile, zaposlenost pa zmanjšala tako v vseh dejavnostih zasebnega sektorja kot v državni upravi in skupno letos upadla za 1,6 odstotka.
Število brezposelnih s 110 tisoč na 123.500
Povprečno število brezposelnih naj bi se tako po lanskih 110.000 letos povzpelo na 123.500, prihodnje leto pa po pričakovanem poslabšanju ob koncu tega leta na malo več kot 124.000. Stopnja registrirane brezposelnosti naj bi se zato povzpela na 13,4 odstotka, anketne pa na deset odstotkov.
Urad v danes objavljeni pomladanski napovedi gospodarskih gibanj opozarja na visoka tveganja, da bo gospodarska aktivnost še nižja. Ta so povezana z negotovostjo v mednarodnem okolju ter potekom konsolidacije javnih financ in sanacije bančnega sistema.
Negativna impulza iz tujine
Žal se razmere v mednarodnem okolju še poslabšujejo, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Medtem ko se je prej v območju evra pričakovalo minimalno rast, pa se bo po zadnjih napovedih BDP teh držav skrčil za 0,3 oz. 0,4 odstotka.
Vasle je spomnil na dogajanja na finančnih trgih, kjer se je po umirjanju v začetku leta v zadnjih tednih negotovost spet povečala. To je vplivalo na zahtevano donosnost dolžniških vrednostnih papirjev ranljivih držav, tudi Slovenije. To sta negativna impulza iz mednarodnega okolja, je povzel.
Nadaljevanje konsolidacije javnih financ in znižanje primanjkljaja v letu 2013
Iz domačega okolja pa sta poglavitni predpostavki, na katerih temelji napoved, nadaljevanje konsolidacije javnih financ in znižanje primanjkljaja v letu 2013. Naslednja pomembna predpostavka je stabilizacija bančnega sistema in prenehanje slabšanja razmer, je dejal Vasle in opozoril, da morebitna neuresničitev teh predpostavk pomeni dodatno tveganje za napoved.
Letos na Umarju ob še naprej slabih razmerah v evrskem območju pričakujejo šibko rast izvoza (1,2 odstotka), obseg investicij pa se bo po štiri letih občutnega padanja zmanjšal za pol odstotka.
Slabša tehnološka struktura slovenskega izvoza
Rast izvoza bo tako zaostajala za slovenskimi tekmicami iz srednje in vzhodne Evrope, kot so Češka, Slovaška, Poljska in Madžarska, temu pa bo po Vasletovih besedah še naprej botrovala slabša tehnološka struktura slovenskega izvoza, poleg tega pa tudi velika usmerjenost na trenutno šibke evropske trge.
Vseeno pa podatki kažejo tudi pozitivne trende, saj se je na primer izvoz na hitro rastoče trge v času krize podvojil, a še vedno znaša le 17 odstotkov vsega izvoza. Za 22 odstotkov se je od leta 2008 povečal tudi izvoz visoko tehnološko zahtevnih proizvodov.
Nadaljnji padec investicij v stanovanjske nepremičnine
Pri investicijah, ki so se v času krize skrčile kar za 55 odstotkov, na Umarju letos pričakujejo nadaljnji padec investicij v stanovanjske nepremičnine ter šibke trende pri investicijah podjetij, medtem ko bo pričakovana rast javnih investicijah v veliki meri povezana z uspešnostjo države pri črpanju sredstev EU.
K padcu gospodarske aktivnosti bo ključno prispevalo občutnejše krčenje končne potrošnje. Zasebna potrošnja bo po lanskem triodstotnem padcu letos upadla za štiri odstotke, države pa ob konsolidaciji javnih financ za 2,9 odstotka, je napovedal Vasle.
Razpoložljivi dohodek se bo zaradi pričakovanega znižanja plač tako v zasebnem kot javnem sektorju in krčenja socialnih transferjev še dodatno znižal. Lani je ta prvič v krizi občutneje nazadoval in bil za pet odstotkov nižji, letos naj bi šel navzdol še za malo manj kot štiri odstotke, v naslednjih dveh letih skupaj pa za 4,6 odstotka.
Počasno okrevanje gospodarstva
Počasno okrevanje slovenskega gospodarstva bi se lahko začelo prihodnje leto. Leta 2014 naj bi Slovenija zabeležila skromno rast v višini 0,2 odstotka, za leto 2015 pa urad napoveduje rast v višini 1,2 odstotka.
Ob tem je Vasle opozoril, da je to osrednja napoved, tveganja pa so visoka in trenutno nagnjena predvsem v negativno smer. Rezultat bo lahko tako slabši, če se na slabše spremenijo predpostavke v mednarodnem okolju in na finančnih trgih ter če pride do odstopanja od začrtane poti pri konsolidaciji javnih financ in sanaciji razmer v bankah.
V tem primeru bi se okrevanje slovenskega gospodarstva, katerega začetek je predviden ob koncu tega leta, premaknilo še bolj v prihodnost.
Inflacija medtem še naprej ne predstavlja težav. Osnovna inflacija se umirja in v odsotnosti enkratnih učinkov naj bi letna inflacija letos v povprečju znašala okoli dva odstotka.
