V UBS poudarjajo, da so lani dosegli občuten napredek pri krepitvi kapitalske ustreznosti, zmanjšanju tveganega portfelja in investicijskega bančništva, krčenju bilančne vsote ter razdolževanju.
Vse to jim je omogočilo, da danes objavijo tudi poziv k predčasnem odkupu za okoli pet milijard lastnega dolga, kar naj bi znižalo stroške financiranja dolga v prihodnje.
V UBS tudi zagotavljajo, da so dosegli napredek pri racionalizaciji poslovanja in od sredine 2011 privarčevali okoli 1,4 milijarde frankov ter okrepili nadzor nad tveganji. Oktobra lani je banka napovedala, da namerava število zaposlenih zmanjšati še za 10.000, tako da bi to s 83.000 pred krizo upadlo na 54.000.
Poleg stroškov, ki jih povzroča izvajanje programa prestrukturiranja banke, ki je bila ena večjih žrtev svetovne finančne krize, je na lansko poslovanje vplival tudi škandal glede manipuliranja z londonsko medbančno obrestno mero libor.
Ameriške, britanske in švicarske oblasti so namreč banki decembra lani naložile rekordno kazen v višini 1,5 milijarde dolarjev, potem ko so v banki priznali poskuse manipuliranja z liborjem v več valutah. Banka je morala za plačilo te kazni in nekatere druge stroške pravdanja oblikovati precejšnje rezervacije. Poleg tega se je računovodsko negativno odrazilo tudi zvišanje cene lastnega dolga.
Banka spreminja tudi svojo politiko nagrajevanja. Odhodki za nagrade uslužbencem so se lani glede na 2011 znižali za sedem odstotkov na 2,5 milijarde frankov. Obseg odhodkov je zdaj tako 42 odstotkov manjši kot leta 2010. Ob tem so v skladu z zahtevami regulatorjev sistem nagrajevanja spremenili tako, da je ta bolj dolgoročno usmerjen.
UBS je tako kot ostale švicarske banke že prevzel najnovejše bančne standarde Basel III, količnik najbolj kakovostnega kapitala pa je ob koncu leta dosegel 9,8 odstotka, kar je blizu 10-odstotne vrednosti, ki jo morajo banke doseči do leta 2019.
