Objavljamo podroben razrez 1,3 milijarde evrov posojil iz gradbene, nepremičninske in inženirske dejavnosti, ki jih bodo NLB, Nova KBM in Abanka prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), tako imenovano slabo banko.
Ta razkriva vse razsežnosti poka domačega gradbeno-nepremičninskega balona, ki se je v Sloveniji napihoval do konca leta 2008. Večino posojil, dobrih osemsto milijonov evrov, je odobrila NLB, od tega skoraj polovico podjetjem, ki niso bila stranke NKBM in Abanke. Po naših podatkih bo DUTB, ki ga z dragimi posojili, najetimi v tujini, financira država, nase prevzel za okoli pol milijarde evrov terjatev, ki so v treh bankah ostale po stečaju šestih velikih gradbincev: SCT, Primorja, Vegrada, GPG, Konstruktorja, CPM in Kraškega Zidarja. Tri banke bodo nanj prenesle še za 150 milijonov evrov posojil družbam iz Skupine Grep. Za nasedla posojila bodo v večjem številu primerov iztržile le drobiž. Nova KBM naj bi tako za 31 milijonov evrov vredno bruto terjatev do propadlega gradbinca MTB, ki je njena najvišja v gradbenem sektorju, od DUTB iztržila približno osemkrat manj.
Naša analiza več kot 120 podjetij, ki so na seznamu slabih gradbeno-nepremičninskih posojil, je pokazala, da so banke luknjo v lastnih bilancah v pomembni meri pomagale vrtati kar same. Zasluga za to, da so banke v tolikšnem obsegu nasedle v podjetjih iz panoge, gre namreč prav njihovi nenavadni politiki financiranja. Svojim strankam so dopustile financiranje investicij skoraj izključno z dolžniškimi viri, brez lastnega kapitala. To je še posebej razvidno pri manjših projektnih podjetjih, v katerih so banke pustile po enega, dva, pet ali deset milijonov evrov. Ustanovljena so bila z minimalnim kapitalom, zemljišča za gradnjo stanovanjskih ali poslovnih objektov pa so po ceni, krepko višji od današnjih, v celoti plačala s posojilom. S tem so investitorji vsa tveganja prenesli na banke.
Špekulantski posli, politične zveze, nasedli projekti...
Poglejmo nekaj primerov. Že leta 2006 je podjetje Climasol v lasti Matjaža Knola, ki je imelo za dobrih 130.000 evrov kapitala, v bilancah izkazovalo za 7,3 milijona evrov posojil. Te je najelo pri NLB, z njimi pa je kupovalo zemljišča na območju Orleka pri Sežani, kjer je Luka Koper še v času, ko jo je vodil Robert Časar, načrtovala gradnjo kopenskih terminalov. Climasol je želel ta zemljišča zamenjati s sežansko občino, pri tem pa naj bi mu pomagal italijanski partner, ki ga je v Slovenijo pripeljal nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj. Posel se je pozneje izjalovil, NLB pa naj bi terjatev do Climasola, ki je danes v stečaju, zdaj prenesla na DUTB. Tudi podjetju S1, ki sta ga vodila Darko Škodič in Beno Muhič, lastnika pa ima v nabiralniku na Cipru, je NLB s 15.000 evri kapitala odobrila 8,3-milijonsko posojilo za gradnjo stolpnice na Bavarskem dvoru v Ljubljani. Podjetje je padlo v stečaj. NLB, ki bo to terjatev prenesla na DUTB, pa je že leta 2012 gradbeno jamo, ki je ostala za projektom, začela prodajati po skoraj tri milijone evrov nižji ceni.
Samo v teh dveh poslih je torej NLB nasedla s 15 milijoni evrov. To je denimo več od višine njene terjatve do propadlega gradbinca SGP Zasavje, ki je zaposloval okrog 180 ljudi. A med prejemniki nasedlih posojil največje državne banke najdemo tudi osebe s strankarskimi izkaznicami in dobrimi političnimi zvezami. Škofjeloški podjetnik in član NSi Bojan Starman je tako prek podjetja Finstar s 6,3 milijona evrov iz NLB v Vojniku pri Celju gradil stanovanjsko naselje. Podjetje je danes v stečaju, v njegovi masi pa je bilo ob začetku le še za 2,8 milijona evrov neunovčenega premoženja.
Premoženje umikali pred očmi bank
Posebna zgodba pri kopanju bančne luknje je podjetnik Janko Jurca, znan iz afere Rdeče križ, nekoč dober prijatelj nekdanjega člana uprave NLB Alojza Slavka Jamnika in zdaj že pokojnega Jožeta Zagožna iz SDS. Njegovo gradbeno podjetje Žerjav je od letos v stečaju, NLB pa je v njem ostalo za skoraj osem milijonov evrov dolgov, ki jih bo zdaj prenesla na DUTB. Hkrati je bil Jurca, vpleten tudi v številne posle na Hrvaškem, med letoma 2005 in 2008 tudi nadzornik propadlega Gradisa Celje, iz katerega bosta NKBM in Abanka na DUTB skupaj prenesli 15 milijonov evrov.
Opozoriti velja še na tri ugotovitve. Prvič, da so v treh bankah nepremičninska posojila odobravali še sredi leta 2008, torej že skoraj leto dni po poku hipotekarnega balona v ZDA, prvem znaku poznejšega izbruha svetovne finančne krize. To dokazuje več primerov. Podjetje Mabra s pol milijona evri kapitala in lastniki iz Liechtensteina, ki je gradilo sosesko Dunajski kristali na severu Ljubljane, je poleti 2008 od NKBM prejelo 30 milijonov evrov kratkoročnega posojila. Na DUTB naj bi banka zdaj s precejšnjim diskontom prenesla 23 milijonov evrov. Ista banka je leta 2008 odobrila 13 milijonov evrov posojila podjetju Savski Breg, ki ima danes skoraj milijon evrov negativnega kapitala in blokiran transakcijski račun, za gradnjo petih stanovanjskih objektov v Črnučah. Gradbeno dovoljenje je kljub dvomom o njegovi zakonitosti odobrilo ministrstvo za okolje v času Janeza Podobnika. Savski breg je sicer eden od »obvodov«, na katerega je premoženje prenašalo mariborsko podjetje Tibar, znano iz spornih poslov s celjskim Gradisom.
Drugič, banke so v nekaterih primerih – milo rečeno – zelo površno nadzorovale svoje komitente. Abanka je tako pred leti osem milijonov evrov posodila celjskemu gradbenemu podjetju Pluton Gradnje v lasti Zvoneta Petka. Ta ga je lani pred očmi banke prenesel na prazno podjetje Ker 12, ki ga obvladuje zdaj že ugasla britanska družba iz kroga nekdanjih vodilnih v aferi Orion. Pri tem stečajni upraviteljici Ker 12 Ermini Bajuk še vedno ni uspelo ugotoviti, koliko sploh znaša stečajna masa. Težko je razložiti tudi podatek, zakaj so v NKBM gradbeno podjetje SGP Tehnik, ki je pred kratkim po mesecih životarjenja padlo v stečaj, še septembra lani uvrščali v bonitetni razred B. Prav tako, kako je mogoče, da je na NLB v centru za velika podjetja sektor za gradbeništvo vrsto let lahko vodil Matjaž Zaviršek, solastnik podjetja Arming, podizvajalca SCT in GPG, ki je hkrati NLB ostal dolžan več kot pet milijonov evrov.
Na slabo banko tudi nepremičninarji
Nerazumljivo je tudi, zakaj so si banke dovolile zelo visoko izpostavljenost do nekaterih posameznikov in nepremičninskih podjetij. Naštejmo le štiri primere. Condor Real, nepremičninsko podjetje lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ima tako za 42 milijonov evrov najetih posojil. Od tega naj bi jih NLB okrog 18 milijonov evrov prenesla na DUTB. Terjatev te banke do podjetja Aba Plus v lasti Gorazda Battestina, ki je pred časom želelo graditi stanovanja v Spodnji Šiški, v lasti pa ima tudi Vilo Jadranka v Strunjanu, znaša skoraj 15 milijonov evrov. Le za dva milijona evrov nižja je izpostavljenost do dveh podjetij, ki sta povezani s Petrom Gabrijelčičem. Še devet milijonov evrov NLB je »privezanih« na podjetje MPM Engineering (ima za več kot 100.000 evrov negativnega kapitala) v lasti Boštjana Čokla, ki želi graditi smučišče nad Bohinjem. Seštevek teh štirih terjatev, ki naj bi se preselile na DUTB, je skoraj enak vsoti bruto terjatev NLB do Primorja, ki jih bo prevzel DUTB (58 milijonov evrov). Spomnimo, ajdovski gradbinec je na ravni družbe dajal kruh skoraj tisoč zaposlenim.
Tretja in zadnja ugotovitev je povezana z vlogo bank pri širitvi nelikvidnosti v celotni gradbeni verigi. Vse banke so namreč projektna in druga gradbena podjetja po tem, ko so ta pokleknila pod bremenom dolgov, raje pošiljale v stečaj, kot da bi se vsaj deloma skušale poplačati s cenejšo prodajo stanovanj. S tem so banke začasno vsaj deloma rešile svoje bilance, a so se te začele podirati na drugi strani – z množičnimi stečaji podizvajalcev in dobaviteljev gradbincev, ki so povečevali obseg slabih posojil..
