Agresivno širjenje Ryanaira v Evropi temelji predvsem na nizkih cenah, poleg tega pa tudi na odstranjevanju konkurence. Irski nizkocenovni letalski prevoznik zato aktivno opozarja pristojne organe o morebitnih kršitvah konkurentov, še hitreje pa izkoristi prostor, ki ga za seboj puščajo propadle letalske družbe. Naglo rastoči irski velikan naj bi tako letos ustvaril rekordni čisti dobiček med 570 in 600 milijoni evrov.
V tej številki se ne skriva le odličnost poslovnega modela irske družbe, temveč tudi brezkompromisnost pri izrinjanju konkurentov s trga. Del letošnjega uspeha Ryanaira je tako mogoče pripisati tudi propadu katalonskega Spanaira in madžarskega Maleva, ki je sledil odločitvi evropske komisije, da sta družbi dobili nedovoljeno državno pomoč. Ryanair je bil pred njunima stečajema namreč slabše zastopan v Barceloni in Budimpešti, danes pa leti iz prestolnice Katalonije na kar 39 destinacij, medtem ko je mogoče iz glavnega mesta Madžarske poleteti v 21 različnih mest. Kaj podobnega lahko čaka tudi Letališče Jožeta Pučnika, saj evropska komisija že nekaj časa odloča tudi o tem, ali so bile dobrih 85 milijonov evrov vredne državne dokapitalizacije Adrie Airways nedovoljena državna pomoč. Kot smo že poročali, se je v postopek proti Adrii Ryanair že aktivno vključil.
Čeprav bi povsem resna pritožba Ryanaira lahko Adrio drago stala in pomenila v skrajnem primeru tudi njen propad, pa je treba priznati, da vsebuje tudi nekoliko komične elemente. Ryanair ima namreč več kot 300 letal, lani je prepeljal skoraj 80 milijonov potnikov, s čimer se zlahka kosa z velikanom Air France-KLM, le nekoliko pa zaostaja za celotno skupino Lufthansa. Ideja, da je majhna Adria, ki prepelje na leto dober milijon potnikov in ima trenutno v svoji floti 12 letal, resna ovira na poti načrtov irskega giganta, je tako najmanj absurdna. A Ryanair, ki želi že do leta 2019 prepeljati na leto 110 milijonov potnikov – okoli 100-krat več kot Adria Airways – se s svojimi načrti ne šali. A vselej tudi njemu ne uspe. Pred dnevi je namreč sodišče Evropske unije v Luksemburgu zavrnilo vse njegove argumente, s katerimi je skušal doseči, da bi moral italijanski letalski prevoznik Alitalia vrniti 300 milijonov evrov državne pomoči.
Čeprav je Ryanair v zgoraj omenjenih primerih vselej za postopanje po črki zakona, pa naj bi tudi sam uporabljal prijeme nelojalne konkurence. Z več letališči naj bi namreč želel skleniti ekskluzivne dogovore o plačevanju nižjih letaliških taks in pristojbin, s čimer je želel pridobiti konkurenčne prednosti, ki na enotnem evropskem trgu niso dovoljene. A manjša letališča, ki se borijo za preživetje, se željam Ryanaira marsikdaj tudi uklonijo. Pred več kot petimi leti, ko je Ryanair letel v Maribor, so morali slovenski partnerji za promocijo linije na spletnih straneh Ircev plačevati 200.000 evrov na leto. Kaj hitro je želel Ryanair iztržiti milijon evrov na leto, zahtevo pa utemeljeval s slabšimi rezultati od pričakovanih, pa čeprav je bila zasedenost letal več kot 80-odstotna. Ryanair leti danes na okoli 180 destinacij, med katerimi pa prevladujejo bolj odročna letališča, večinoma odvisna od posla z Ryanairom. Temu v zameno za ta »privilegij« letališča pogosto dodatno bogatijo račun.
