Če je še pred kratkim kazalo, da bo pred finančnimi težavami klonila tudi Kovinoplastika Lož, edini večji zaposlovalec v Loški dolini, je družbi v zadnjih mesecih nekako uspelo stabilizirati poslovanje.
Toda zdaj se je znašla pred novo težavo. Ta je povezana z načrti nekdanjega predsednika Cimosove uprave Franca Krašovca, da skupaj s svojo ekipo izpelje menedžerski odkup koprske družbe, zaradi česar Kovinoplastiki Lož grozi odpoklic štirimilijonskega posojila. Tega pa si družba trenutno ne more privoščiti. Začetek zgodbe sega v leto 2002. Takrat je Kovinoplastika Lož od Poteze (danes v stečaju) odkupila za dobre štiri milijone evrov Cimosovih delnic. Kmalu po nakupu delnic je Kovinoplastika s Cimosom sklenila prodajno-nakupno opcijo in na tak način koprski družbi omogočila, da do leta 2004 odkupi lastne delnice. Da je bila Kovinoplastika le začasni kupec delnic, nakazuje dejstvo, da se je z opcijsko pogodbo zavezala, da bo Cimosu prodala delnice po enaki ceni, kot jih je odkupila od Poteze. Leta 2007 je nato Cimos pravice do nakupa »parkiranih« Cimosovih delnic v lasti Kovinoplastike prenesel kar na Krašovca in posameznike iz njegove vodstvene ekipe, to pa nakazuje, da je slednji pripravljal menedžerski odkup Cimosa.
Hkrati sta se Cimos in Kovinoplastika lastniško prepletala tudi v nasprotni smeri. Cimos je tako pridobil 16,1 odstotka delnic Kovinoplastike Lož, s čimer so njeni vodilni več let brez prevzemne ponudbe s pomočjo pooblaščenke obvladovali tretjino Kovinoplastike. Te delnice je Cimos leta 2010 prodal. Kljub temu je Kovinoplastika obdržala delnice Cimosa. Razlog: Cimos je v Lož nakazal štiri milijone evrov, pri čemer je šlo uradno za varščino za nakup svojih delnic, ki jih je Kovinoplastika zastavila kar pri Cimosu.
Šest let pozneje Kovinoplastiki prav zaradi poslov s Cimosom grozi potop. V minulem letu so se prihodki matičnega podjetja znižali za 13 odstotkov, na 58 milijonov evrov, čista izguba pa je znašala dobre štiri milijone. Čeprav je pogodba o varščini veljavna do leta 2017, se v Cimosu po neuradnih informacijah zdaj nagibajo k temu, da bi jo zaradi domnevne ničnosti razdrli in od Kovinoplastike zahtevali vračilo štirih milijonov evrov. Tega denarja v Ložu nimajo. Zahtevo za vračilo naj bi v Cimosu utemeljevali z željo po zmanjšanju odstotka lastnih delnic pod zakonsko predpisano mejo desetih odstotkov. Četudi bi Kovinoplastika tudi v tem primeru obdržala delnice Cimosa, bi se njen delež v družbi po načrtovani dokapitalizaciji Cimosa močno znižal.
Podrobnosti glede nakupov Cimosovih delnic predsednik uprave Peter Nelec ni želel komentirati. Kot je pojasnil, so v prvih petih mesecih poslovali z dobičkom. Ker so se z nekaterimi kupci, ki niso redno servisirali obveznosti, prekinili poslovanje, se bodo prihodki znižali. Kot je pojasnil Nelec, imajo z bankami upnicami do septembra sklenjen moratorij za odplačilo posojil. Glede reprogramiranja posojil je optimističen, saj jim je poslovanje družbe uspelo stabilizirati z novimi posli in ne s prodajo premoženja. Medtem ko so konec lanskega leta odpustili okoli 130 delavcev, so številne od njih letos ponovno zaposlili. Skupina Kovinoplastika trenutno zaposluje okoli 800 delavcev.
