Po Merkurju se je pod drobnogledom organov pregona znašel še eden večjih prevzemov, ki ga je financirala Gorenjska banka. Gre za menedžersko-delavski prevzem Iskratela, pri katerem so več kot 50-milijonski račun za izplačilo starih lastnikov naprtili kar svoji družbi.
Izplačilo nemškega Siemensa, ki je hotel prevzeti lastniški nadzor nad Iskratelom, a se je zaradi odločnega nasprotovanja menedžerjev leta 2009 raje umaknil in po 20 letih iz Kranja odkorakal s 25 milijoni evrov v žepu, je bila prva faza večletnega preoblikovanja lastništva. Kljub obljubam o prihodu novega strateškega partnerja se je do danes uresničil le izstop Gorenjske banke. Ta je že leta 2009 dobila 20 milijonov evrov, nedavno pa je svoj 25-odstotni delež prodala za skoraj devet milijonov evrov. Vmes je v Iskratelu prišlo do notranjega odkupa. Za dobra dva milijona evrov so si zaposleni zagotovili popolni nadzor nad družbo.
Menedžersko-delavski prevzem, ki so ga v Iskratelu izpeljali v obdobju vsesplošne gospodarske krize in zaostrenih razmer v telekomunikacijah, je v družbi pustil vidne posledice. Ena največjih tovarn v Kranju je množično odpuščala. Zaradi visokega in nepričakovanega padca prihodkov, za kar 20 odstotkov nižjih od načrtov, je bilo nujno potrebno drastično zniževanje stroškov. Tako naj bi Iskratel lani zapustilo od 100 do 200 ljudi, pri čemer je imela družba samo v Sloveniji okoli 700 zaposlenih. Ironično je ravno v začetku lanskega leta prišlo do prej omenjenega izstopa Gorenjske banke. Zanj je Iskratel plačal več, kot je v letih pred krizo in pred poslabšanjem rezultatov ustvarjal presežkov denarnih sredstev iz poslovanja.
Da je imel Iskratel velike težave pri iskanju slabih devetih milijonov evrov, priča tudi enoletno podaljšanje roka za realizacijo terminske pogodbe z Gorenjsko banko. Do tega je prišlo februarja lani. Sočasno se je Iskratel z eno glavnih financerk dogovoril o reprogramiranju zapadlosti več posojil. Prvega v višini šest milijonov evrov je banka podaljšala do julija 2013, pri večjem 20-milijonskem posojilu pa je bila dosti bolj prizanesljiva. V naslednjih dveh letih bi moral Iskratel odplačati le dva milijona evrov, preostalih 18 milijonov evrov pa šele konec leta 2017. Za kaj so v Iskratelu najeli omenjeni posojili, ni znano. Spomnimo pa na nekatere odločitve iz preteklosti, ki so obremenile poslovanje Iskratela. Nekdanji glavni direktor Andrej Polenec je družbi Merfin Bineta Kordeža posodil 18 milijonov evrov, ki jih je ta porabila za lastninjenje Merkurja. Iskratel je v Merfinu obtičal z desetimi milijoni evrov visoko terjatvijo.
Na sume izčrpavanja našega vodilnega proizvajalca telekomunikacijske opreme so po naših informacijah naleteli v Banki Slovenije, ko so opravljali nadzor v Gorenjski banki. Pozornost inšpektorjev naj bi vzbudilo predvsem visoko posojilo, ki ga je banka odobrila za potrebe financiranja prevzema Iskratela. »Če Banka Slovenije v okviru nadzornih aktivnosti ugotovi določene nepravilnosti, ravna v skladu s pooblastili. Žal pa posamičnih primerov ne moremo komentirati,« so dejali v centralni banki. Dokumentacijo o domnevnih nepravilnostih naj bi posredovali policiji, kjer so nam posredno potrdili, da v zadevi »zbirajo obvestila o sumu gospodarskega kaznivega dejanja«.
Danes Iskratel obvladujejo menedžerji oziroma zaposleni, čeprav imajo v rokah le 18-odstotni lastniški delež. To jim uspeva tako, da so na Iskratel v zadnjih letih prenesli za kar 60 odstotkov lastnega deleža. Dodatnih 22 odstotkov je v lasti podjetja Iskra Telekom, ki ga obvladuje Iskratel. Spomnimo, da so se štirje menedžerji Iskratela in okoli 200 zaposlenih združili v komanditni družbi FinTel, v njo vložili nekaj več kot dva milijona evrov in pridobili obvladujoči delež, s tem pa tudi možnost odločanja o usodi družbe.
