Predsednica odbora WFEB Rajita Kulkarni, ki je spregovorila o globalni krizi v etiki, je izpostavila, da smo na točki zgodovine, ko se dnevno soočamo z ekonomsko, politično ali socialno krizo ter njenimi globalni posledicami. Zaradi sodobne tehnologije in globalizacije je namreč vpliv krize zelo daljnosežen. Zato WFEB po vsem svetu organizira konference, kakršna je danes prvič potekala tudi v Sloveniji.
Iz finančne v ekonomsko, nato v politično, bo sledila socialna kriza?
Konferenca se v Sloveniji zgodila v času izjemno nizkega zaupanja v politiko, velike zadolženosti države, velikih izgub javnega sektorja, propadanja številih podjetij in odhajanja mladih v tujino, skratka v času krize, je poudaril predsednik gibanja Fokus 2031 Lojze Peterle. Spomnil je, da je Slovenija iz finančne krize prešla v ekonomsko, nato v politično, naslednja pa bo najverjetneje socialna.
Ključni problem slovenske tranzicije je bil po Peterletovem mnenju ta, da nismo dosledno uveljavili pravne države, kar vodi v korupcijo. V evropskih državah, kjer pravna država deluje bolje, je kriza manjša. Pri nas pa se je začela radikalna govorica poti kapitalizmu in evropski zvezi, medtem ko je dejansko glavni problem v tem, da je poslovanje tudi na ravni države zaobšlo idejo skupnega dobrega. Peterle je ob tem prepričan, da je možna in nujna drugačna Slovenija.
Hoja po tanki črti etike
Meni, da imamo v Sloveniji poštene in etične podjetnike, vendar jih že neetično poslovanje države ovira pri njihovem delovanju. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pa meni, da marsikateri podjetnik hodi po tanki črti, ki loči etično in neetično poslovanje, večina pa jih posluje znotraj zakonskega okvira. Pri tem dejansko obstajajo razlike v dejavnostih, pri čemer so ponudniki finančnih derivatov bolj nagnjeni k zaslužku kot koristi kupcev.
»Zasledovanje lastnega interesa pa je lahko v skladu z višjimi interesi družbi. Vendar je pogoj za to učinkovit pravni, sodni in administrativni okvir,« je izpostavil Kranjec. Za dolgoročno preživetje podjetja je po njegovem mnenju še vedno potrebno poslovati etično. Ob zagovarjanju tržnega gospodarstva pa je opozoril, da to ne pomeni brezpogojnega podpiranja tržne družbe na vseh področjih.
Večja družbena odgovornost
Tudi predsednik republike Borut Pahor meni, da bo tržna ekonomija ostala temelj družbene ureditve, vendar na način, da jo bo spremljala bistveno večja družbena odgovornost tistih, ki imajo politično in ekonomsko moč. Kriza bo trajala vse dokler ne bo prišlo do spoznanja, da ima tržna ekonomija dva stebra, in sicer poleg profita še družbeno odgovornost, ter bodo vodilni spoznali, da je njihov odnos do zaposlenih ter družbenega in naravnega okolja prav tako pomemben kot dobiček, je dejal Pahor.
Ob tem je predsednik republike izpostavil nujo ponovne regulacije finančne dejavnosti. Hkrati pa je Pahor opozoril, da bo treba začeti vzgajati za etiko. Šola bo tako morala znova prevzeti vzgojne funkcije, ki bodo imele tudi etično dimenzijo.
Zaupanje je hrbtenica, uspeh pa cilj poslovanja
Prav o tem, kako mora vsak posameznik skrbeti za lastno etično obnašanje in dajati zgled, je spregovoril tudi soustanovitelj WFEB Sri Sri Ravi Shankar. »Korupcijo moramo zamenjati s sočutjem, pohlep moramo zamenjati z službeno odgovornostjo,« je poudaril in dodal, da bo vsak -izm, pa naj si bo kapitalizem ali socializem, propadel, če ne bomo imeli humanizma.
»Zaupanje je hrbtenica, uspeh pa cilj poslovanja,« je zbrane managerje nagovoril Shankar, ob tem pa pojasnil, da je eno od znamenj uspeha velik nasmeh. V državah pa bi uspeh namesto z bruto družbenim produktom morali meriti s srečo družbe.
