Glede na likvidacijsko vrednost je prodanih okoli 60 odstotkov premoženja nekdanje Mure, del je bil na dražbah že večkrat, vendar kupcev ni bilo.

Nekaj premoženja prodajajo zdaj, nekaj ga še bodo, pa vendarle glede na gospodarske razmere nihče ni pripravljen odšteti vsaj 50 odstotkov likvidacijske vrednosti. Kriza pri prodaji nepremičnin, ki je prizadela Slovenijo, se zelo pozna pri prodaji stečajnega premoženja, pravi Đorđević.

V Murski Soboti morajo prodati še okoli 30 stanovanj, ki so sicer zasedena, a če je bila včasih cena 1000 evrov za kvadratni meter, je zdaj vprašanje, ali bo moč iztržiti 700 ali 500 evrov.

Bo pa Đorđević poskušal doseči, da ti stanovalci, to so nekdanji delavci Mure, dobijo obvestila o prodaji in da se udeležijo dražbe. Stečajni upravitelj upa, da bodo imeli tudi ti možnost za najetje posojila in bi lahko odkupili stanovanja, kar bi bilo najbolj pošteno.

Od nekdanje Mure so ostali samo poslovna stavba ter območje Evropske hiše mode (EHM), v Murski Soboti pa objekt družbe Muralist. Kar bo mogoče, bo stečajni upravitelj razparceliral, ker meni, da bo nepremičnine tako laže prodal.

Đorđević si konca stečaja ne upa napovedati. Ko pa bo premoženje v celoti prodal in ne bo več tožb, bo v roku treh do petih mesecev stečaj tudi končan.

Še vedno pa stečajni upravitelj čaka na odločitev 1556 nekdanjih delavcev treh hčerinskih Murinih družb - Ženska oblačila, Moška oblačila in invalidsko podjetje Muralist.

Tem je senat oddelka mariborskega delovnega sodišča v Murski Soboti konec lanskega leta zavrgel zahtevek, naj jih sprejmejo nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedali ob prenehanju delovnih razmerij, in da naj se jim priznajo vse pravice z naslova delovnih razmerij, plače, nadomestila za plače, regres za letni dopust ter jubilejne nagrade skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za zapadle plače.

Delavci se lahko pritožijo na višje sodišče osebno ali prek svojega pooblaščenca Boruta Sokliča, uradnih informacij, kako so se oziroma se bodo odločili, pa Đorđević še nima.

S 107 delavci, ki jih je zastopal sindikat prek odvetniške družbe Hari, se je stečajni upravitelj dogovoril za pobot, pri čemer vsaka stran poravna svoje stroške, 195 delavcev, ki jim je višje sodišče potrdilo zavrnitev prvostopenjske sodbe, pa bo moralo Muri vrniti stroške pravde, ki znašajo od 200 do 900 evrov. Stečajni upravitelj pravi, da mora ta denar izterjati zaradi plačila odvetniku, saj ga ne sme vzeti iz stečajne mase, ker bi s tem oškodoval upnike.

Tožnikom iz treh hčerinskih družb so v stečajnem postopku sicer priznali terjatve, ker pa so bile hčerinske družbe brez premoženja, so te terjatve prijavili tudi v stečaj matične družbe. Teh terjatev jim stečajni upravitelj ni priznal, medtem ko je terjatve tistih zaposlenih, ki so stečaj dočakali v matični družbi, priznal v višini dobrih 6,89 milijona evrov.

Tem je izplačal nekaj čez 1,1 milijona evrov, več pa jim ne more, čeprav ima denar rezerviran. Počakati mora namreč na pravnomočno odločitev glede terjatve delavcev iz hčerinskih družb.

Če bi ti v pravdi uspeli, bi moral namreč denar razdeliti tako med delavce hčerinskih kot matične družbe. Če ne bodo uspeli, pa ga bodo dobili le delavci iz matične družbe, in to od 20 do 30 odstotkov prednostnih terjatev.