Vodstvo komisije za preprečevanje korupcije (KPK) pod taktirko predsednika Gorana Klemenčiča je še pred odhodom s položaja očitno »opralo« ime ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta. V zgodbi o podeljevanju cenovno ugodnejših vozovnic Adrie Airways izbranim posameznikom bosta tako s preiskovalnimi organi imeli opraviti le Dnevnikova urednica Vesna Vuković in novinarka Katja Svenšek. Obe zaradi ovadbe, ki jo je vložil urad informacijske pooblaščenke, konec meseca čaka razgovor na Policijski upravi Ljubljana.
Da je postopek preverjanja domnevnih nepravilnosti pri podeljevanju vozovnic v državnem letalskem prevozniku, ki so ga uvedli po seriji objav v Dnevniku, po skoraj letu dni končan, je v sredinih Odmevih razkril kar Virant. Ob tem je povedal, da je bil pred časom na razgovoru pri komisiji in da je v pripombe že dobil osnutek poročila, ki ga je ta spisala. »Sporočil sem jim, da pripomb nimam,« je dejal Virant in poudaril, da »komisija ni mogla najti nič vprašljivega, ker je bilo vse skupaj klevetanje«. Iz tega je mogoče razbrati, da ugotovitve KPK v zadevi o letalskih vozovnicah za Viranta niso obremenjujoče. Tudi na komisiji so včeraj potrdili, da »je postopek glede zadeve Adria Airways zaključen«. A dodali so, da »je objava sklepnih ugotovitev povezana z rešitvijo vprašanj pravne narave, saj je podjetje vso dokumentacijo, na kateri temeljijo ugotovitve, označilo z oznako poslovne tajnosti«. »Ko bodo omenjena vprašanja rešena, boste mediji obveščeni,« so pojasnili pri KPK.
Spomnimo, Virant je med oktobrom 2009, ko je kot nekdanji minister za javno upravo še prejemal nadomestilo za leto dni po prenehanju funkcije, in januarjem 2011 dokazano kar šestnajstkrat letel z zelo poceni vozovnicami, do katerih ni bil upravičen po nobenem od internih predpisov Adrie Airways. Za povratne lete v poslovnem razredu do Skopja, Sarajeva, Frankfurta, Bruslja in Pariza je plačeval po 150 evrov, kar je bilo takrat vsaj štirikrat manj od njihove cene v redni prodaji. Virant je – v nekaterih primerih tudi skupaj z družino – letel z vozovnicami iz prodajnih razredov, ki jih ni mogoče kupiti v redni prodaji. Namenjene so namreč le zaposlenim v Adrii Airways, uslužbencem podjetij iz letalske dejavnosti in prodajnim agentom. To dokazujejo kopije elektronskih vozovnic, ki jih je maja lani novinarjem razkril sam Virant. Medtem ko je Adria Airways pri vsaki od vozovnic, ki jih je prodala Virantu, po ugotovitvah notranje revizije zaslužila le po nekaj deset evrov, je aktualni minister za notranje zadeve z njimi prihranil skupno skoraj 10.000 evrov.
A mnenja, da je Gregor Virant ravnal narobe, očitno ne delijo na KPK. Ta je postopek uvedla konec lanskega aprila, že kmalu zatem se je iz še vedno nejasnih razlogov zavlekel. Junija lani so nam na komisiji pojasnili, da »je postopek preiskave v teku«. Zakaj KPK s presojo čaka tako dolgo, je postalo jasno decembra. Komisija je namreč zadevo Virant »zapakirala« v širši postopek presojanja upravičenosti podeljevanja vozovnic in »stanja, ki se vleče že od leta 1982«.
Ne samo to, KPK je v isti postopek stlačila tudi anonimko, ki jo je neznana oseba kmalu po objavi prvih člankov o Virantovih vozovnicah spisala proti eni od soavtoric Katji Svenšek. V njej ji je med drugim očitala, da je z Adrio na veliko potovala po več drugih celinah in uporabo avtomobila v lasti te družbe. Čeprav je aktualni predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur že sredi lanskega leta na prošnjo novinarke uradno potrdil, da navedbe iz anonimke ne držijo in da Svenškova ni bila deležna nobenih ugodnosti na račun Adrie, KPK novinarke še decembra lani, torej pol leta pozneje, ni izvzela iz postopka. Ravno nasprotno. »Osnutki poročila (...) so že nekajkrat šli na senat in nazaj v dopolnitve. Kakšno bo poročilo točno glede ministra, kakšna bo odločitev glede (...) te novinarke (...), vam pa ne moremo povedati,« je na nacionalni televiziji dejal Klemenčič. KPK od Svenškove nikoli ni zahtevala pojasnil, prav tako je ni seznanila, da je postopek končan.
Glavna priča trdi: KPK me osebno ni vabila
Tudi sicer je nenavadnosti v postopku kar nekaj. Opozoriti velja na besede, ki jih je decembra 2013 v isti oddaji izrekel namestnik predsednika komisije Rok Praprotnik. »Imeli smo veliko težavo ugotoviti, zakaj se je nekaj zgodilo. Na primer nekdanji komercialni direktor (Tomaž Kostanjšek, op. p.), ki je odobraval te karte, ni več zaposlen v Adrii in komisija nima nobene pristojnosti, da ga pripelje na razgovor,« je takrat dejal Praprotnik in dodal, da so ga na pogovor neuspešno vabili več tednov. A njegove navedbe je Kostanjšek zanikal. »Nikoli nisem bil formalno vabljen na KPK. Septembra ali oktobra smo na Kompasu, kjer sem bil takrat zaposlen, od komisije na elektronski naslov info@kompas.si prejeli sporočilo, če lahko pridem na določen dan ob določeni uri k njim na razgovor. Zaradi službene poti se razgovora nisem mogel udeležiti, kasneje pa od KPK nisem prejel nobenega novega vabila,« je pojasnil Kostanjšek. Na vprašanje, ali je po tem, ko so ga vabili več tednov, komisiji res sporočil, da se z njo ne misli pogovarjati, kot je zatrdil Praprotnik, je Kostanjšek odgovoril, da to ne drži. »V vabilu na razgovor, ki sploh ni bilo naslovljeno name osebno, ni bilo opredeljeno, zakaj me KPK sploh vabi na pogovor, ampak sem o možni vsebini lahko le sklepal,« je še dodal Kostanjšek. Komentarja teh navedb iz KPK do zaključka redakcije nismo prejeli.
Zakaj je KPK Virantove vozovnice zajela v precej širši postopek, še vedno ni jasno, še manj pa – vsaj na prvi pogled – logično. S tem je namreč komisija krepko upočasnila odločanje v zadevi. Toda hkrati drži, da je komisija s tem na svojo stran dobila močnega zaveznika. Naključno ali ne, je Virant, ki je bil še pred leti prvi v vrsti zagovornikov ukinitve komisije, postal njen nekakšen paradni politični konj. Ne le da je KPK izpostavljal kot enega od glavnih stebrov boja proti korupciji, na rednih srečanjih s Klemenčičem je podpiral predloge o širitvi njenih pooblastil. Virantova računica pri tem je bila jasna. S skupnimi fototermini s Klemenčičem se je lahko Virant – kljub postopku, ki ga je KPK vodila v zvezi z njim – paradoksalno javnosti predstavljal kot prvi borec proti korupciji znotraj političnih vrst. »Glavno odgovornost za odstop nosijo tisti politiki, ki so sistematično rušili avtoriteto komisije, jo diskreditirali in zaničevali njene odločitve,« je Virant lani komentiral odstop vodstva KPK.
Virant »opran«, na zagovor pa Dnevnikovi novinarki
Skupaj s Klemenčičem in informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar je Virant januarja javno podprl tudi novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja. A če so se v uradu informacijske pooblaščenke takrat javno zavzeli za razkritje svetovalnih in drugih pogodb v državnih podjetjih, so bili drugačnega mnenja pri Adrii Airways. V Dnevnikovem razkritju, da so bili po ugotovitvah interne revizije ugodnejših letalskih vozovnic ob Virantu med drugim deležni tudi nekdanji predsednik upravnega odbora Adrie Maks Tajnikar, takratni prvi mož Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, veleposlanik v Londonu Iztok Jarc in drugi, so namreč prepoznali znake kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. Na okrožno državno tožilstvo so tako avgusta lani zaradi »namernega posredovanja podatkov« iz Adrie vložili ovadbo zoper neznanega storilca. Predlagali so še, naj se tožilstvo odloči glede kazenskega postopka zoper Dnevnik in odgovorne osebe tega medija. Policijska uprava Ljubljana pa je Svenškovo in Vukovićevo že pred dnevi povabila na razgovor.
»Večinski lastnik Adrie Airways je država, ki je družbo že večkrat reševala. Tudi zato je razkritje podatkov o vozovnicah v javnem interesu. Po interpretaciji urada informacijske pooblaščenke mediji sploh ne bi smeli razkrivati ugotovljenih spornih poslov državnih funkcionarjev in odgovornih v državnih podjetjih,« sta vabilo policije komentirali Svenškova in Vukovićeva.
