Drago Isajlović, svetovalec nekdanjega ministra za finance Franca Križaniča, ki je v času vlade Boruta Pahorja sodeloval pri propadlih poizkusih reševanja Vegrada in SCT, se je vrnil v domače gradbeništvo.
Že vsaj od poletja lani je namreč prek podjetja I. S. O., ki je v lasti njegove soproge Metke Isajlović, tudi uradno 90-odstotni lastnik gradbenega podjetja Gorenjc iz Radovljice. To je kot podizvajalec sodelovalo pri gradnji Nordijskega centra Planica, pred časom pa se je potegovalo tudi na razpisu za poljansko obvoznico. Lastniški delež je Isajlović kupil od družbe SGP Tehnik iz Škofje Loke, s čimer je podjetje Gorenjc umaknil tudi iz njene bodoče stečajne mase. SGP Tehnik, ki 170 zaposlenim dolguje po dve plači (skupno okrog 400.000 evrov), je namreč od konca lanskega leta uradno insolventen. Vodstvo je na sodišče že vložilo predlog za prisilno poravnavo, po neuradnih informacijah pa tudi predlog za stečaj.
Gorenjc in s tem Isajlović je od septembra lani tudi 22-odstotni lastnik SGP Tehnika, ki mu je Isajlović kot lobist urejal posle z državo. Samo v času Pahorjeve vlade je SGP Tehnik z ministrstvi ustvaril skoraj šest milijonov evrov prometa, kar je približno dvakrat več kot v času prve vlade Janeza Janše.
Lobiral za posle SGP Tehnika, zdaj odpeljal zdravi del
»Operacija Gorenjc« je bila očitno dobro načrtovan manever, ki ga je Isajlović kot eden najvplivnejših lobistov iz kroga nekdanjega šefa Službe državne varnosti (SDV) Janeza Zemljariča načrtoval že dlje časa. To nakazuje več dejstev. Začetek zgodbe sega v čas Pahorjeve vlade, natančneje v november 2010. Letno poročilo SGP Tehnika razkriva, da je družba že takrat prodala 90-odstotni delež Gorenjca. Komu, ni razkrila. V sodnem registru je kot lastnik Gorenjca ostal vpisan SGP Tehnik, iz bilanc pa priliv iz prodaje družbe ni razviden.
A za na videz nepomembnim poslom se je skrival boj za državno pogačo pri gradnji Nordijskega centra Planica. Le devet mesecev pozneje, julija 2011, je državni Zavod za šport Planica s konzorcijem treh gradbenih podjetij – GH Holdingom Blaža Miklavčiča, SGP Pomgradom Stanka Polaniča in SGP Tehnikom – podpisal 6,3 milijona evrov vredno pogodbo. Ta je vključevala gradnjo Bloudkove velikanke, manjše skakalnice in spremljevalnega objekta. Ministrstvo za šolstvo in šport, pristojno za projekt v Planici, je takrat vodil Igor Lukšič, zdaj predsednik SD, iz katere prihaja tudi aktualni minister izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.
V večmilijonski projekt se je takoj vključil tudi Gorenjc. Podjetje je namreč lastnik betonarne Graben v okolici Radovljice, ki je najbližja gradbišču v Planici. Gorenjc je tako prodajal beton vsem trem članom gradbenega konzorcija. Eden od teh – SGP Tehnik, ki ga je vrsto let vodil Klemen Ferjančič, od letos član nadzornega sveta Petrola iz kvote SD – ga je najel za podizvajalska dela. Prihodki gradbinca, ki ga je kupil Isajlović, so prav zaradi Planice močno narasli: z 1,4 milijona evrov v letu 2011 na 2,2 milijona evrov v letu 2012. Po podatkih aplikacije Supervizor je Zavod za šport Planica na račun Gorenjca v tem času nakazal za 653.000 evrov plačil.
Skrivalnice z lastništvom Gorenjca
Konec leta 2012, ko je planiški zavod zaradi težav SGP Tehnika večino plačil že začel nakazovati njegovim podizvajalcem, še vedno ni bilo znano, kdo je lastnik Gorenjca. SGP Tehnik pa je začel pretresati tudi spor med takratnima lastnikoma: nekdanjim prvim finančnikom Prevent Globala Gorazdom Faletom in Silvom Komarjem, nekdanjim visokim predstavnikom Varnostno-informativne službe (VIS), predhodnice današnje Sove. Podjetje Gorenjc se je čez noč preoblikovalo v delniško družbo. A ker teh delnic ni vpisalo v register Klirinško-depotne družbe (KDD), je njegovo lastništvo ostalo skrito – vse do avgusta lani.
Takrat se je na prvi skupščini delničarjev kot imetnik večinskega deleža razkrilo podjetje I. S. O. Gradbinec, ki je sodeloval pri gradnji Planice, je tako tudi uradno prešel v roke Draga Isajlovića. Podjetje I. S. O. je krepko manjše od Gorenjca, ki ima v lasti za dobrih pet milijonov evrov sredstev. Po padcu Pahorjeve vlade so namreč prihodki podjetja I. S. O., ki domuje v Smeltovi poslovni stavbi, ima pa enega zaposlenega, krepko strmoglavili. V letu 2012 jih je ustvarilo le še dobrih 175.000 evrov, kar je skoraj 325.000 evrov manj kot leto prej.
A neznank je še kar nekaj. Obstaja namreč več razlogov za domnevo, da je Isajlović dejanski lastnik Gorenjca že od novembra 2010. V bilancah I. S. O. za leto 2010 je tako že mogoče prebrati, da podjetje obvladuje naložbo v SGP Tehniku. Da »je Gorenjca prodal že pred štirimi leti«, pa je včeraj potrdil tudi nekdanji predsednik upravnega odbora SGP Tehnika Klemen Ferjančič.
Isajlovićeva »renta« za državne projekte
Če je Isajlović res lastnik Gorenjca že od leta 2010, to posledično pomeni, da si je le nekaj mesecev po odhodu iz Križaničevega kabineta zagotovil »rento« pri državnih gradbenih poslih. V tem primeru ne moremo izključiti niti razlage, da je Ferjančič s prodajo podjetja Isajloviću dejansko poplačal lobistične storitve, ki jih je opravljal za SGP Tehnik. Ni namreč jasno, zakaj je SGP Tehnik pred velikimi gradbenimi projekti prodal odvisno podjetje, ki ima v lasti betonarno. Isajlović za pojasnila ni bil dosegljiv. Ferjančič včeraj ni želel razkriti, komu in po kolikšni ceni je prodal delež v Gorenjcu. Razkril je le, da je pri spremembi lastništva prišlo do zapletov pri preknjižbi deleža zaradi težav pri pridobivanju soglasja manjših družbenikov.
Isajlović je sicer uslugo Ferjančiču očitno kmalu vrnil. Oktobra lani je tako Gorenjc od Ferjančiča odkupil njegov enajstodstotni lastniški delež v SGP Tehniku in postal že 22-odstotni lastnik škofjeloške družbe. Le mesec dni zatem je Ferjančič zapustil upravni odbor SGP Tehnika, njegove posle pa je začel dobivati Gorenjc. Ta je samo lani od planiškega zavoda prejel za 477.000 evrov plačil, SGP Tehnik pa le še nekaj tisočakov. Z naraščanjem Isajlovićevega lastniškega vpliva v SGP Tehniku je Gorenjc prevzemal tudi druge posle škofjeloške družbe. Še dodatnih 446.000 evrov je tako Gorenjcu nakazal državni Stanovanjski sklad, in to na podlagi asignacij pri projektu soseske Brdo, ki jo je uradno gradil SGP Tehnik.
Težko je verjeti, da bi Isajloviću načrte lahko pokvarili tudi morebitni stečajni upravitelj SGP Tehnika ali upniki, ki bi se odločili izpodbijati prodajo Gorenjca. Res je, da je nova insolvenčna zakonodaja rok izpodbijanja poslov za nazaj podaljšala z enega na tri leta, če je bila posledica spornega posla zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika. A izpodbijanje bržčas ne bo zajelo prodaje Gorenjca, saj je ta iz SGP Tehnika »ušel« že novembra 2010.
