Kriminalisti, ki so nedavno vdrli v stanovanje nekdanjega direktorja Elektrooptike Gregorja Jeze na obrežju Drave v Mariboru in iskali dokaze o izginulem milijonu evrov iz tega državnega podjetja, verjetno niso slutili, da s tem odpirajo vrata v zapleteno mrežo, ki so jo v Mariboru vrsto let pomagali plesti nekdanji vodilni v aferi Orion, v njej pa je potihoma izginjalo večmilijonsko premoženje.

Luksuzni apartmajski hiši Bona v naselju Bolfenk na Mariborskem Pohorju, katerih gradnjo je z 750.000 evri sofinancirala država oziroma Evropska unija, bovling center Strike v Mariboru, poslovna stavba na Tržaški cesti v Mariboru, nedaleč stran od propadlega dvorca Betnava, in več stanovanj v Kamnici blizu Maribora so le nekatere nepremičnine, ki so bile po ustaljenem scenariju umaknjene pred upniki in so v vprašljivih okoliščinah prešle v last podjetij, katerih lastniška veriga se izgubi v tujini.

Ključni akter v teh zgodbah je poslovnež Niko Pauko iz Maribora. Ta se je še pred leti na veliko ukvarjal s trgovanjem z naftnimi derivati, kasneje pa je presedlal v nepremičnine. Vlogo posrednikov v poslih, iz katerih izhaja najmanj sum oškodovanja upnikov, so odigrala podjetja, ki jih obvladujejo nekdanji orionovci, natančneje Aleš Alojzij Rus in Barbara Podlogar. Spomnimo, da naj bi bila v zadevi Elektrooptika oba osumljena zlorabe položaja in pranja denarja, policisti pa so jima začasno tudi odvzeli prostost.

Tako kot Zoran Trifunović začel z naftnimi posli

Ime Nika Pauka se je prvič pojavilo leta 1998, ko je javnost izvedela za podjetja, ki naj bi se ukvarjala s preprodajo kurilnega olja, pri tem pa se domnevno izogibala plačilu takratnega prometnega davka. Pod očitki sta se tedaj znašla tako njegov Eco Oil Company kot Geocom v lasti Zorana Trifunovića. Slednjega je nemalo zatem doletela obtožnica zaradi davčne utaje, vendar je zadeva leta 2008 zastarala. Danes Trifunović velja za največjega davčnega dolžnika z obveznostmi v višini več kot deset milijonov evrov.

Naključje ali ne, nedolgo po akciji organov pregona sta Eco Oil Company in Geocom bankrotirala. Toda Pauku je kljub vsemu uspelo nadaljevati poslovanje. Medtem ko so prihodki starega podjetja usihali, je leta 2000 vzniknilo podjetje EOC. Njegov uradni lastnik je bil Werner Potež, prokurist in solastnik prejšnjega podjetja, na mesto direktorja pa se je zavihtel Pauko. Že leta 2000 je EOC presegel raven prihodkov starega podjetja, več kot sedem milijonov evrov. Leta 2004, ko so prihodki EOC dosegli 20 milijonov evrov, je Pauko izstopil iz lastništva EOC, namesto njega pa je vstopilo podjetje z Britanskih Deviških otokov. Vmes je bankrotirani Eco Oil Company poskusil s prisilno poravnavo, ki se je leta 2007 končala s stečajem. Za upnike z več kot dvema milijonoma evrov terjatev je ostalo nekaj deset tisoč evrov premoženja.

Apartmajske hiše prepisal, stanovanja prodal sam sebi

Da bodo upniki utrpeli večmilijonsko izgubo, kaže tudi v primeru podjetja Bona Nepremičnine iz Maribora, ki ga je Pauko ustanovil v letu 2004. Po dostopnih podatkih je bil eden od njegovih največjih projektov gradnja večstanovanjske stavbe na Koroški cesti v Kamnici pri Mariboru, kjer so nato tudi prodali večino stanovanj. Kmalu po njenem dokončanju se je leta 2009 podjetje lotilo postavitve prej omenjenih apartmajskih hiš na Mariborskem Pohorju, ki jih je dokončalo leta 2011.

Če je imelo Paukovo podjetje še konec leta 2012 za kar šest milijonov evrov premoženja, ga je zatem v vprašljivih okoliščinah izgubilo, nazadnje pa končalo v rokah praznih podjetij, ki jih obvladujejo orionovci. Zgolj za okus, prek treh podjetij z različnih koncev Slovenije ga obvladuje praktično neznani Srb. Poslednja pot Bone Nepremičnin bo tako izbris ali pa stečaj. Da bi se lahko v okviru tega poplačali dobavitelji, banke in tudi Davčna uprava RS (Durs), ki zaman terja več kot 50.000 evrov, pa je malo verjetno.

Apartmajski hiši, v katerih je po 20 apartmajev, gradnja vsaj ene od njiju pa je stala več kot dva milijona evrov, namreč uradno nista več v lasti Bone Nepremičnin. Slednja jih je prenesla na podjetje Bona Turizem, ki ga je sama ustanovila maja 2012 in ima sedež v eni od apartmajskih hiš. Toda, še isti dan, ko sta nepremičnini prišli do drugega lastnika, je Bona Nepremičnine podjetje prodala naprej. Kupec je bilo podjetje Nimfa, ki ga obvladujejo orionovci, a ga je nekaj mesecev kasneje že odsvojilo. Kupec in zdajšnji lastnik je podjetje PMKD (prej Tristan Dvajset), ki je v lasti v javnosti domala neznanega Mateja Dimnika.

Po javno dostopnih informacijah je Bona Nepremičnine Pauku prodala tudi tri stanovanja (in prav toliko parkirnih prostorov) v stavbi v Kamnici. Njihova skupna vrednost po podatkih Gursa znaša okoli četrt milijona evrov. Na vsako od njih je Pauko oktobra 2012 vpisal zemljiški dolg v višini 120.000 evrov. To se je zgodilo nedolgo po tem, ko je Boni Nepremičninam ali Pauku zapadla v plačilo skoraj 93.000 evrov visoka obveznost pri NLB.

Poslovna stavba na varnem, prazna lupina v stečaju

Zaradi takšnega načina delovanja si je Pauko prislužil tudi že kazensko ovadbo zaradi oškodovanja upnikov. Po naših podatkih jo je vložilo podjetje Herz iz Šmartnega pri Litiji, ki mu je eno od Paukovih propadlih podjetij ostalo dolžno 400.000 evrov. Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru, ki ga vodi Drago Šketa, so povedali, da so ovadbo odstopili v preveritev kriminalistom policijske uprave Maribor.

Metex, ki se je med drugim ukvarjal z gradbenim inženiringom, sta pred več kot 30 leti ustanovila Niko in Nikolaj Pauko. Še v letu 2008 je Metex zaposloval več kot 16 ljudi, ustvaril skoraj pet milijonov evrov prihodkov in minimalni dobiček, nato pa je skupaj z vrednejšim premoženjem potihoma izginil. Leto kasneje je namreč Pauko na novoustanovljeno podjetje AC Imobilien oddelil za kar 2,5 milijona evrov sredstev, kar v fizični obliki predstavlja celotno poslovno stavbo na Tržaški cesti v Mariboru. Ta je na koncu pristala v rokah podjetja The E-Emporium Limited iz Londona, ki ga vodi Podlogarjeva. Opozorimo, da je na nepremičnini konec leta 2012 vknjižila 2,55 milijona evrov visok zemljiški dolg.

Prazno lupino, ki je ostala za Metexom po oddelitvi premoženja, je Pauko prepustil podjetju Bimaja Invest. Tega prek Slovaške obvladujejo orionovci. Bimaja Invest si je Metex tako kot še nekaj drugih podjetij pripojila, leta 2011 pa končala v stečajnem postopku. V njem je svoje terjatve prijavljala tudi vrsta nepoplačanih upnikov Metexa. Ko je stečajna upraviteljica Bimaje Investa začela brskati za premoženjem pripojenih podjetij, je ugotovila, da je stečajni dolžnik prevzel zgolj njihove obveznosti, premoženje pa je bilo že pred tem prodano.

Z Bumbarjem prevzel bovling center

Verjetno najbolj sveža je zgodba o prenosu dejavnosti bovling centra Strike na Špelini ulici v Mariboru. Stavba je od nekdaj v lasti Hypa Leasinga, vsaj del opreme pa je pred časom prevzel Pauko oziroma njegovo podjetje Bumbar. Ustanovil ga je maja 2012, a ne sam, ampak prek svojega podjetja Fliebiz na Slovaškem. Po dostopnih podatkih je v zadnjem času prevzelo za kar okoli 300.000 evrov opreme, igral in drugih premičnin v bovling centru. Njihov prejšnji lastnik, podjetje S Kvadrat, je medtem končal v rokah slamnatega podjetja in bil izbrisan. Paukovo je tudi podjetje S3-KE, ki je registrirano na enakem naslovu kot bovling center, ukvarja pa se z gostinstvom in turizmom.