Prebivalci strnjenih naselij po vsej državi, tudi tisti na odročnih območjih, slabo pokritih z mobilnim signalom, bodo do spleta brez težav dostopali s hitrostjo, ki presega 10 megabajtov na sekundo (Mb/s). Torej s hitrostjo, ki jo operaterji na žičnem omrežju danes tržijo kot (nad)standardno. Povezava, ki jo še vedno premore manj kot polovica vseh širokopasovnih uporabnikov, bo na voljo tudi prebivalcem marsikaterega dela podeželja, kjer mobilni telefon in internet še danes ne delujeta.
Takšna naj bi bila v manj kot treh letih, torej najkasneje do sredine leta 2017, slika mobilnega omrežja za večino slovenskih uporabnikov. Vsaj Telekom Slovenije in Simobil, ki si bosta skupaj s Tušmobilom glede na rezultate pravkar končane dražbe radijskih frekvenc enakomerno razdelila tiste v najbolj zaželenem pasu 800 MHz, bosta namreč z mobilnim signalom LTE/4G po lastnih napovedih že pred tem pokrila več kot 95 (Simobil) oziroma skoraj sto (Telekom) odstotkov prebivalstva. Ali bodo v Tušmobilu do takrat pokrili kaj več od obveznih 40 odstotkov, medtem ni znano, saj do danes niso razkrili svojih načrtov.
Pri gradnji baznih postaj, ki bodo omogočale uporabo tehnologije LTE/4G, je Telekom daleč pred Simobilom in svetlobna leta pred Tušmobilom. Trenutno že pokriva 96 krajev in s tem kar 60 odstotkov prebivalcev, pred koncem leta pa bo pokritost povečal na 70 odstotkov. Konec leta 2015 bo hitrejše prenosne hitrosti pri Telekomu dobilo že več kot 80 odstotkov prebivalcev, v letu 2017 pa bo vodilni operater z omenjenim signalom predvidoma dosegel praktično slehernega prebivalca. Ni izključeno, da bodo enake pokritosti deležni tudi uporabniki Tušmobila, ki deloma uporablja Telekomovo mobilno omrežje. Čeprav so v Tušmobilu še lani napovedovali zagon LTE-omrežja, je veliko vprašanje, koliko sploh imajo vključenih baznih postaj.
Drugače je pri Simobilu, kjer bodo v letošnjem letu s tehnologijo LTE (najsodobnejšim omrežjem četrte generacije) pokrili nekoliko manj, dobrih 50 odstotkov prebivalstva, kar vključuje tudi vsa slovenska mesta. »Najkasneje do leta 2017 pa bodo širokopasovne mobilne storitve, s hitrostjo najmanj 10 Mb/s, na voljo vsaj 95 odstotkom prebivalcem Republike Slovenije,« so pojasnili v Simobilu. Ob tem bo njihov širokopasovni mobilni internet dostopen tudi na vsaj 225 lokacijah na ruralnih območjih, ki danes veljajo za tako imenovane bele lise, to je območja brez ustreznega dostopa do širokopasovnega omrežja. Simobil je namreč na dražbi pridobil frekvence, na katere je vezana posebna obveznost pokrivanja treh četrtin od skupno 300 vnaprej določenih naselij. To pomeni, da bo moral 75 odstotkom prebivalcev zagotoviti mobilni internet, s katerim lahko nadomestijo tistega po klasičnih povezavah.
Za istovrstne frekvence so zato v Simobilu plačali nekaj milijonov evrov manj od Telekoma, ki teh strogih obveznosti ne bo imel, vendar je bil njihov končni račun le dobrih 300.000 evrov nižji. Glavni razlog za to se skriva v dejstvu, da je Simobil za dobrih 63 milijonov evrov pridobil skoraj polovico prodanega frekvenčnega spektra in bo lahko po novem uporabnikom ponujal več pasovne širine in s tem boljši signal kot Telekom. Ta ima v primerjavi s Simobilom skoraj enkrat več uporabnikov mobilne telefonije. Za to je moral Simobil drago plačati. Na enega uporabnika bo namreč odštel kar 94 evrov, Telekom pa le 57 evrov.
Čeprav v Simobilu zelo drage frekvence opravičujejo s spreminjanjem mnenja javnosti, da imajo slabše omrežje od Telekomovega, in lažjim pridobivanjem gradbenih dovoljenj za bazne postaje na tržno zanimivih lokacijah, ne gre spregledati zadovoljstva v Telekomovem taboru. Po njihovem so za najboljšo ceno pridobili optimalen frekvenčni spekter. »Veseli nas, da bo v nadgradnjo omrežja LTE/4G odslej več investiral tudi konkurenčni operater, ki mu bomo v Telekomu Slovenije še naprej omogočali uporabo naše obstoječe infrastrukture (lokacije, optične povezave), s čimer bo lažje izpolnil prevzete zaveze. V Telekomu Slovenije pa bomo tudi na tak način ustvarjali dodatne prihodke,« so zbodli konkurenta.
