Medtem ko aktualno vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) za zadnjo podražitev projekta blok 6 krivi nekdanjega direktorja Simona Tota, ki naj bi ceno projekta dvigoval z domnevno nepremišljenim podpisovanjem aneksov, to odpira tudi vprašanje o vlogi generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaža Košoroka.
Kot je razvidno iz gradiva, ki so ga iz Šoštanja predložili poslancem državnega zbora, naj bi namreč pri pogovorih o enem od ključnih aneksov sodeloval tudi Košorok. Ta je vodenje holdinga prevzel v začetku novembra. Takrat država še ni odobrila poroštev za blok 6, kar je TEŠ onemogočilo črpanje posojila Evropske investicijske banke (EIB) in s tem nadaljnje financiranje projekta. Že nekaj dni pozneje se je Košorok udeležil sestanka, na katerem sta se Tot in pogajalska ekipa HSE srečala z vodilnimi iz koncerna Alstom. Temu je takrat TEŠ dolgoval že več kot 150 milijonov evrov.
Košorok: Nisem se pogajal, šlo je za spoznavni sestanek
Na sestanku je bil govor o aneksu številka osem h krovni pogodbi o dobavi tehnološke opreme. Ta je določal dinamiko plačil, ki jih je TEŠ dolgoval Alstomu za blok 6. Za njihovo preložitev so v Šoštanju pozneje plačali 15 milijonov evrov, določal pa je tudi podaljšanje roka za gradnjo. 20. novembra je Tot odpotoval v Švico na nov sestanek z Alstomom, v Badnu pa mu je družbo delal tudi – Košorok. TEŠ in Alstom sta nato aneks podpisala štirinajst dni pozneje, natančneje 3. decembra. Dogovorila sta se, da bo Alstom preklical začasni suspenz del, če bo od TEŠ do 18. decembra prejel dobrih 33 milijonov evrov, do februarja pa v dveh obrokih še skupno 162 milijonov evrov.
Podatek o Košorokovi udeležbi na dveh sestankih pred podpisom omenjenega aneksa je pomemben, ker bi lahko v novo luč postavil njegove navedbe o tem, kdaj je dejansko izvedel za nove podražitve TEŠ 6. Košorok je namreč do zdaj zatrjeval, da se je uradno z dejansko ceno projekta TEŠ 6 seznanil šele aprila, s čimer je tudi novemu vodstvu TEŠ odprl manevrski prostor za obračun s Totom. A očitno je Košorok že konec minulega leta vedel, da bo projekt dražji najmanj za ceno aneksa, o katerem se je očitno tudi sam pogovarjal, in da bo ta podaljšal tudi rok izgradnje bloka 6.
Kaj je torej o aneksu, ki je danes jabolko spora med sedanjim in nekdanjim vodstvom TEŠ, vedel Košorok? Kot je včeraj zatrdil prvi mož HSE, se je obeh sestankov res udeležil. Pri tem je poudaril, da ni šlo za pogajanja. »V Ljubljani je šlo za nekakšen spoznavni sestanek z vodilnimi v Alstomu, ki sem ga kmalu po začetku tudi zapustil. Tudi v Švici se nismo dogovorili o ničemer, kar bi bilo povezano z vsebino aneksa,« je dejal Košorok. Njegove navedbe so v gradivu za državni zbor potrdili tudi v TEŠ. V njem so zapisali, da »so se v Švici določevala splošna izhodišča za reševanje nastale situacije«, in dodali, da v Švici ni bilo govora o aneksih in členih, ampak o »splošnih izhodiščih«.
Zakaj je Alstom čakal na Košoroka?
A v pojasnilih iz Šoštanja je mogoče najti vsaj eno »luknjo«. V TEŠ so namreč zatrdili, da sta obe pogajalski strani končno besedilo aneksa usklajevali 28. avgusta, ko Košoroka še ni bilo na HSE. Zakaj so torej v Alstomu s podpisom čakali več kot tri mesece? In zakaj so se pred tem še dvakrat sestali s Košorokom?
Kot je včeraj zatrdil Tot, so se »na sestankih v Ljubljani in Švici dogovarjali, kako nadaljevati izvajanje projekta ob nezmožnem plačevanju zapadlih obveznosti«. »V Švici pa smo dosegli ključni dogovor, da zadeva ni padla v vodo,« je poudaril. Če gre torej verjeti Totu, aneksa, ki sta ga podpisala Alstom in TEŠ, sploh ne bi bilo brez sestanka, na katerem je sodeloval tudi Košorok. »Jasno je, da je gospod Košorok vedel za vsebino in zaveze iz aneksa, saj je sam sodeloval na pogajanjih,« je dodal Tot.
»Ni šlo za pogajanja. Sicer pa: zakaj nikogar ne zanimajo aneksi od tri do sedem, ki jih je podpisal gospod Tot, pri čemer je z enim Alstomu lani spomladi obljubil plačilo 100.000 evrov za vsak dan zamude pri pridobitvi poroštev države,« je žogico včeraj vrnil Košorok. Tot je to včeraj zanikal. »Dogovorili smo se le, da smo Alstomu nekaj dni v juliju, ko je prvič veljal suspenz, pokrivali minimalne stroške, ki pa jih je moral dokazati. Še zdaleč pa ni šlo za takšne številke,« je dejal.