Kadrovska agencija Korn Ferry se poslavlja, se bo moral tudi Janko Medja?

Kako bo Arhar »zaključil zgodbo, ki se vleče mesece«?

Pogodbo med NLB in KFI so novi nadzorniki NLB že zaupali v pregled komisiji za revizijo nadzornega sveta, ki jo vodi dr. Sergeja Slapničar, sicer predstojnica katedre za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti. Kot je pojasnil Arhar, je pregled pogodbe med NLB in KFI prednostna naloga revizijske komisije, saj želijo zaključiti zgodbo, ki se vleče že več mesecev. Revizije pogodbe naj bi se medtem lotili tudi v NLB, kjer naj bi jo pod drobnogled vzela tako interna revizijska služba (ugotovitve te naj bi pregledala tudi Banka Slovenije) kot zunanji izvajalec. Nadzorniki NLB bi lahko končno odločitev sprejeli po tem, ko bodo znani izsledki vseh pregledov.

Slapničarjeva, ki je bila v mandatu prejšnjega nadzornega sveta neodvisna članica revizijske komisije, ima tudi lastno izkušnjo s KFI. Kot smo poročali, so se predstavniki kadrovske agencije pri Slapničarjevi zglasili že po tem, ko jo je prejšnji nadzorni svet NLB izbral kot eno od kandidatk za nadzornico banke. Kot je za Dnevnik takrat potrdila Slapničarjeva, tudi članica nadzornega sveta novomeške Krke, so pregledali njene reference, primernost izobrazbe in strokovno usposobljenost. Kolikšen račun so v KFI za to »storitev« izstavili NLB, v banki nikoli niso razkrili, prav tako ne, koliko znaša doslej skupni strošek storitev KFI.

Zakaj je KFI »preverjal« že izbrano kandidatko nadzornega sveta, ni jasno, poleg tega so očitno že tako imeli več kot dovolj dela z iskanjem primernih kandidatov za nadzornike in upravo. Po pojasnilih NLB naj bi KFI namreč preveril kar okoli 200 kandidatov iz Slovenije in tujine.

Vprašljiv izkupiček dragega sodelovanja s KFI

A kljub širokemu naboru kandidatov je na mestu vprašanje, kaj je drago sodelovanje s KFI sploh prineslo nadzornikom banke, ki so jim v KFI pomagali izbirati kandidate za nadzorni svet, in Medji, ki so mu pomagali izbirati člane uprave.

Nadzornikom so v KFI najprej pomagali izbrati dva kandidata za nadomestna člana nadzornega sveta NLB – Gaëla de Pontbrianda in Marianne Økland. De Pontbriand je že maja letos odstopil, Øklandova pa na letošnji skupščini ni dobila podpore lastnikov. Brez podpore so, kot smo poročali, ostali tudi preostali kandidati nadzornega sveta (ti so za ponovno imenovanje večinoma predlagali kar sami sebe), izjema je zgolj Slapničarjeva. Delo KFI za nadzorni svet se banki doslej tako ni obrestovalo.

Medji, ki si je za sestavo svoje ekipe zaželel mandatarski sistem, zdaj že nekdanji nadzorniki pa so mu ugodili, so predstavniki KFI kot prvega »pripeljali« Blaža Brodnjaka. Kadrovska agencija s sedežem v ZDA in podružnicami po vsem svetu je prvo plačilo tako očitno prejela za kandidata, ki ga je »našla« v Sloveniji. Spomnimo, da so nadzornikom Brodnjakovo personalno mapo predstavili že na lanski septembrski seji, na kateri so nadzorniki šele potrjevali sodelovanje banke s kadrovsko agencijo. Po naših informacijah je pogodba med NLB in KFI sicer začela veljati šele z lanskim oktobrom, kar pa agencije ni odvrnilo od tega, da banki ne bi izstavila računa tudi za Brodnjaka. »Našli« so tudi člana uprave Nimo Motazeda, ki pa ga NLB, kot smo že poročali, zaradi (neuradnega) nasprotovanja nadzornikov bančnega trga (razlog naj bi bila nezadostna izobrazba) ni mogla imenovati med nadzornike hčerinskih bank v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Kot zadnjega je KFI v upravo NLB pripeljala Archibalda Kremserja, ki je še vedno brez licence Banke Slovenije. Kremser je zaslišanje na Banki Slovenije opravil že pred časom. Izdajo licence so po naših informacijah v banki pričakovali že na prvi seji sveta centralne banke, ki je sledila zaslišanju, a centralna banka po pojasnilih NLB vse do danes postopka ni končala.

Odločilni tedni za Janka Medjo

V zaključni fazi je tudi iskanje petega člana uprave, zato se delo kadrovske agencije po pojasnilih NLB zaključuje. Hkrati se očitno začenja doslej najresnejša razprava o morebitnem predčasnem koncu mandata Medje na čelu banke. Čeprav se je ta še kot nadzornik NLB glasovanja o sodelovanju banke s KFI septembra lani vzdržal, prav tako je pogodbo s KFI v imenu NLB na zahtevo nadzornikov podpisal njegov predhodnik Božo Jašovič, pa je Medja potrdil, da so predstavniki KFI v banko prišli na povabilo nominacijske komisije nadzornega sveta, ki jo je takrat kot predsednik nadzornikov vodil sam. Da sta vse pogovore s KFI vodila Medja in njegov namestnik v komisiji za imenovanja in prejemke Stephan Wilcke, nam je že lani pojasnil tudi nekdanji predsednik nadzornega sveta Klemen Vidic.

Spomnimo, da so nadzorniki na lanski septembrski seji Medjo imenovali za predsednika uprave, še prej pa sta predstavnika KFI nadzornikom na njihovo željo »brezplačno« povedala svoje mnenje o Medji. Ocenila sta, da bi bil zagotovo ena prvih izbir za vrh NLB. Agencija KFI, ki jo je v banko pripeljal Medja, je temu tako dejansko pomagala priti na čelo banke, s katero je nato sklenila donosno pogodbo. Da bi navedeno lahko kazalo na konflikt interesov, se očitno zavedajo tudi v NLB, kjer vedno znova zatrjujejo, da pogodba s KFI nikoli ni vključevala iskanja predsednika uprave, Medja pa da se je takoj, ko so ga nadzorniki imenovali v upravo, iz vseh kadrovskih odločitev nadzornega sveta izločil.