Burno imenovanje novega predsednika uprave Luke Koper, ob katerem se je ponovno dokazalo neuspešno upravljanje državnega premoženja, in zapleti ob pričetku privatizacije Telekoma Slovenije so odnesli nadzorni svet Kapitalske družbe (Kad).
Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča je namreč včeraj pozno popoldne sklicala izredno skupščino Kada in v nadzorni svet imenovala nove predstavnike države. To odslej predstavljajo Aleksander Mervar, Samo Lozej in Stane Seničar, ki po novem hkrati nadzirajo tako Sod kot Kad. Spremembam v nadzornem svetu Kada naj bi po naših informacijah sledila zamenjava uprave, ki ji predseduje Bachtiar Djalil. Ena od možnosti je, da bo tudi vodenje Kada prevzela uprava Soda na čelu s Kuntaričem. S kadrovskimi menjavami naj bi se uresničile že ideje nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča, da se upravljanje državnega premoženja združi na Sodu. Ob tem omenimo, da na ministrstvu za finance intenzivno pripravljajo spremembe zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), katerega glavni namen – poenotenje upravljanja državnega premoženja – so že začeli uresničevati.
Povod za hitro menjavo nadzornikov Kada naj bi bilo dejstvo, da je njegova uprava še pred podpisom prodajnega sporazuma za Telekom zahtevala soglasje skupščine, ki pa jo predstavlja uprava Soda. S tem je očitno izbila Sodu dno. Ker naj bi Kad po nepotrebnem podaljševal in zapletal začetek prodaje Telekoma, so se v Sodu, že dlje časa nezadovoljni z vodstvom Kada, odločili prevzeti vajeti v svoje roke. Uprava Soda, ki vodi vse prodajne postopke državnih družb, bo sicer v naslednjih dneh izbrala svetovalca za prodajo Telekoma, predvidoma tujo investicijsko banko.
Ko bodo podpisali sporazum o skupnem nastopu pri prodaji večinskega lastniškega deleža v Telekomu, pa se bo tudi uradno začel postopek privatizacije našega nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Na podpis sporazuma naj bi bili po naših informacijah že pripravljeni Republika Slovenija (62,54 odstotka), Sod (4,25 odstotka), Kad (5,6 odstotka), Zavarovalnica Triglav (0,54 odstotka) in Save Re (0,2 odstotka), ki bodo tako prodajali nekaj več kot 73 odstotkov delnic družbe. Za zdaj naj ga ne bi podpisala Modra zavarovalnica, ki obvladuje 1,44 odstotka Telekoma, saj nima neposredno v lasti delnic, ampak jih upravlja njihov sklad PPS.
Eden od favoritov za nakup Telekoma naj bi bil Deutsche Telekom, ki naj bi slovenski Telekom naskakoval prek hrvaškega. Omenimo, da naj bi se minister za infrastrukturo Samo Omerzel pred kratkim sestal s predstavniki T-Hrvatskega Telekoma, vendar sam vztraja, da se z njimi ni pogovarjal o privatizaciji Telekoma Slovenije. Kot morebitni kupci se omenjajo tudi norveški Telenor, Telekom Austria in ruski Gazprom Telekom.
Čeprav vse kaže, da je privatizacija Telekoma zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja neizbežna, je še vedno določeno tveganje, da do nje ne bo prišlo. Pokopala bi jo lahko že ideja ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki bo vladi Alenke Bratušek predlagalo, da iz Telekoma še pred privatizacijo izloči telekomunikacijsko infrastrukturo. Ne le da bi se s tem za vsaj leto dni podaljšal začetek privatizacije, ampak bi to neposredno vplivalo na manjši izkupiček ob prodaji državnega deleža v Telekomu. Če ne bo prišlo do tako drastične poteze, se zanj pričakuje ponudbe od 120 do 160 evrov na delnico. To pomeni, da bo država prejela od dvakrat do trikrat manj, kot si je obetala v neuspešnem poskusu privatizacije leta 2008. Neposredno bi se torej v proračun nateklo od pol milijarde do okoli 650 milijonov evrov visoka kupnina.
