Sedem let po začetku 150 milijonov evrov vrednega projekta logističnega terminala Čehov, ki je Intereuropo spravil na kolena, je njen nekdanji predsednik uprave Andrej Lovšin dočakal obtožnico. A ta se bo morda kaj kmalu izkazala za pirovo zmago tožilstva. V sodni preiskavi je imelo namreč veliko težav pri pridobivanju podatkov iz Liechtensteina, kamor je Intereuropa nakazovala denar za ruski terminal.
Da je okrožno državno tožilstvo v Kopru zoper Lovšina vložilo obtožnico, je včeraj potrdil njegov predsednik Slavko Ožbolt, ki več informacij ni želel dajati. Lovšin je obtožen nadaljevanja kaznivega dejanja zlorabe položaja. Gre za prvi in dolgo pričakovani epilog enega najbolj spornih poslov v državnem gospodarstvu iz časov vlade Janeza Janše. Čeprav so koprski kriminalisti Lovšina ovadili že poleti leta 2008, je tožilstvo zahtevo za sodno preiskavo vložilo šele skoraj tri leta pozneje. Še dodatno poldrugo leto časa si je nato vzelo koprsko sodišče, ki je sprva obseg preiskave omejilo le na negospodarnost Lovšinovega ravnanja, na kar se je uspešno pritožilo tožilstvo. V tem času je Intereuropa, ki je lani prvič po letu 2008 poslovala z dobičkom, naložbo v Čehov že prodala: za 45 milijonov evrov jo je kupil Unicredit. Že leta 2010 je družba zoper Lovšina, njegovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke vložila 37,5 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo.
Že posebna revizija, ki jo je opravil KPMG (pred tremi leti smo jo razkrili v Dnevniku), je pokazala, da je terminal Čehov simbol tega, kako se neki investicijski projekt ne sme voditi. Če je bil sprva ocenjen na 46 milijonov evrov, je bila njegova končna vrednost za skoraj sto milijonov evrov višja. Samo za 45 hektarjev veliko zemljišče v okolici Moskve je Intereuropa plačala 35 milijonov evrov. Odkupila ga je od Konstantina Belousova, nekdanjega direktorja moskovske podružnice Rika, ki je gradil terminal in bil tako ali drugače vpet v vse faze projekta. Belousov je zemljišče kupil le tri dni pred tem in zanj odštel le deset milijonov evrov.
A to je bil le prvi kamenček v mozaiku podražitev. Samo vrednost gradbenih del se je s 46 milijonov evrov, kot jo je določala pogodba med Intereuropo in Rikom, z aneksi dvignila na več kot 120 milijonov evrov. Že leta 2007, torej ob samem začetku projekta, je vrednost del brez upoštevanja nabavne vrednosti zemljišč, vrednosti projektne dokumentacije in opreme za 43 milijonov evrov presegla vrednost del iz prve faze, ki jo je odobril nadzorni svet Intereurope. Tega je ves čas projekta prehitevalo dogajanje na terenu, tudi Lovšinova uprava pa je posamezne sklepe, s katerimi je sprejemala odločitve o poslih, sprejemala šele po tem, ko jih je že plačala.
Pri tem je pomemben del nakazil, ki jih je plačevala Intereuropa, končal v Liechtensteinu. Na račun tamkajšnje LGT Bank je tako »steklo« 25 od skupaj 35 milijonov evrov, ki jih je Intereuropa plačala za zemljišče pri Moskvi. Račun naj bi odprlo podjetje IST International Sastrade AG v lasti Janeza Škrabca in Joza Dragana, sicer dveh lastnikov Rika. To posledično pomeni, da Intereuropa Riku ni bogato plačevala le za gradbena in druga dela, ampak je njegovim lastnikom omogočila velikanski zaslužek že pri poslu z zemljiščem.
Prav vprašanje, kam so šli tokovi denarja z računa in kdo ga je dvigoval, je eno od ključnih v zadevi Čehov. A tožilstvo po neuradnih informacijah odgovora nanj nima. Pomembnega dela teh podatkov mu namreč po navedbah naših virov ni uspelo pridobiti. Zahtevek tožilstva, izdan prek sistema mednarodne pomoči, naj bi pristojni organi v Liechtensteinu po več odločanjih in pritožbah zavrnili. Ožbolt te informacije včeraj ni želel komentirati. Če drži, to posledično pomeni, da se je tožilstvo v postopku moralo omejiti le na kaznivo dejanje zlorabe položaja, ne pa tudi na pregled transakcij, s katerimi bi lahko dokazalo morebitne sume pranja denarja. Ti bi v postopek bržčas »prinesli« še druge osumljence. Lovšin je namreč večkrat javno zatrdil, da je denar v Liechtenstein nakazal, ker je tako želel prodajalec zemljišča pri Moskvi, torej Konstantin Belousov, in da se sam s projektom logističnega terminala ni okoristil.
