Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel po naših informacijah že več tednov pripravlja teren za zamenjavo poslovodstva družbe Plinovodi, ki v Sloveniji vodi milijardo evrov vreden projekt Južni tok.
Več virov nam je v zadnjih dneh zatrdilo, da si minister Omerzel želi na vrhu Plinovodov »svojega« človeka, ki bi na mestu glavnega direktorja družbe zamenjal Marjana Eberlinca. Ta Plinovode vodi od ustanovitve leta 2004, na čelu družbe, ki upravlja domačo plinovodno infrastrukturo, pa je »preživel« že štiri vlade. Novembra lani je prav Eberlinc po več letih pogajanj s prvim možem Gazproma Aleksejem Millerjem podpisal sporazum o končni naložbeni odločitvi za plinovod Južni tok. A Omerzel naj bi si v zadnjem času močno prizadeval za Eberlinčevo zamenjavo, pri čemer naj bi že našel tudi njegovega naslednika. Favorit za ta položaj naj bi bil Saša Remec, nekdanji direktor trgovca s premogom Impakte, v zadnjih letih pa največji lastnik propadlega Javorja Pivka. Remec nam je včeraj v kratkem telefonskem pogovoru dejal, da o tem, da je v igri za direktorja Plinovodov, ne ve ničesar.
Ključ do Eberlinčeve usode je v rokah Napasta
Ob tem ima minister več težav. Prva je, da država v Plinovodih nima neposrednega lastniškega deleža. Družba je namreč v lasti Geoplina, ki ima vsaj na papirju v njej zaradi določil evropske zakonodaje močno omejene upravljalske pristojnosti. Glavno besedo v Plinovodih ima tako nadzorni svet, ki ga vodi predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast, v njem pa poleg dveh predstavnikov zaposlenih sedijo še Alojz Stana (Geoplin), Rok Vodnik (Petrol) in Julijan Fortunat, donedavni vodja direktorata za energijo, ki ga je pred časom razrešil prav Omerzel.
In prav tu bi se Omerzelu lahko zataknilo. Po naših informacijah Eberlinčevi zamenjavi poleg predstavnikov zaposlenih ni naklonjen Fortunat, vsaj skeptičen do nje pa naj bi bil tudi Vodnik. Kljub temu ima ključe do Eberlinčeve usode v rokah Napast. In slaba novica za Eberlinca je, da bi si Napast z njegovo odstavitvijo v očeh Omerzela in njegove Državljanske liste (DL) močno okrepil položaj v sedlu Geoplina. Napasta, ki je vodil nadzornike tudi v času druge Janševe vlade, ko so ti v poslovodstvo Plinovodov kot članico imenovali vodjo financ v SDS Sarah Jezernik, nam v dveh dneh ni uspelo priklicati za pojasnila. Nadzorniki Plinovodov bi se sicer morali že v začetku prejšnjega tedna sestati na redni seji, ki pa so jo nato izpeljali dopisno. Udeležbo na njej naj bi odpovedal Fortunat, ki naj bi s tem želel preprečiti morebitno soglasno odločanje o Eberlinčevem odpoklicu.
Omerzel nam je na vprašanji, ali bi podprl zamenjavo Marjana Eberlinca in če, zakaj, že v sredo odgovoril, da se njegovo ministrstvo ne vtika v poslovodno politiko Plinovodov. A so ob tem na ministrstvu posredno potrdili, da se je vsaj pred časom očitno srečal z Remcem. Kdaj natančno? »Minister Omerzel v zadnjem času z gospodom Remcem ni govoril,« so pojasnili.
Dvojna »ruska« igra ministra Omerzela?
Po neuradnih informacijah naj bi Omerzel Eberlinčevo zamenjavo utemeljeval z domnevnimi težavami pri pripravi gradnje plinovoda. S tem dejansko piha v isti rog kot Gazprom. Kot smo že poročali, sta evropska komisija in Rusija v sporu zaradi pravnega statusa projekta Južni tok. Kamen spotike so pravila notranjega evropskega trga. Ta določajo, da morajo lastniki plinske infrastrukture v EU dostop do nje omogočiti tudi preostalim igralcem na trgu. To ni pogodu Rusiji in Gazpromu, kjer so še vedno prepričani, da se bodo omejevalnim pravilom EU, ki bi lahko načeli ekonomiko naložbe v plinovod, izognili v neposrednih pogajanjih z Brusljem.
Eberlinčev »greh« naj bi bilo vztrajanje pri evropskih regulativah. Rusi na postopke, ki jih v zvezi z zakonodajo EU pripravljajo njihovi partnerji na trasi Južnega toka, gledajo kot na nepotrebno zavlačevanje. Od Bruslja tako želijo doseči, da bi imel Južni tok status prednostnega projekta, kar je za zdaj malo verjetno. V Gazpromu niso z zadovoljstvom sprejeli niti dejstva, da projekt Južni tok v Sloveniji dejansko vodijo Plinovodi, ne pa podjetje Južni tok Slovenija, v katerem imajo Rusi polovični delež.
Tudi zato ni izključeno, da igra minister Omerzel v Plinovodih dvojno igro. Ker ve, da bi Eberlinčevo zamenjavo, če bi ta vodila v spremembo stališča Plinovodov do spoštovanja evropskih regulativ, podprla tudi ruska stran, bi lahko prav njeno nezadovoljstvo izrabil kot izgovor za kadrovski prevzem Plinovodov. Ti so imeli lani ob skoraj 54 milijonih evrov prihodkov več kot osem milijonov evrov dobička, v prihodnjih letih pa bodo operativno vodili drugi največji domači energetski projekt po TEŠ 6. Ob tem velja spomniti, da so se govorice o Eberlinčevi zamenjavi okrepile po tem, ko se je Omerzel v začetku junija srečal z namestnikom ruskega ministra za energetiko Anatolijem Janovskim. Z njim je minister uradno govoril tudi o prihodnjem statusu projekta Južni tok v luči evropske zakonodaje.
