"V našem partnerstvu spoštujemo in branimo pravice vsakega posameznika ter vsakega naroda, da sam sprejema svoje odločitve. Ukrajina je neodvisna in suverena in ne sme postati žrtev geopolitičnih iger ničelne vsote ali tajnih dogovorov," je poudaril komisar Štefan Füle.
Poslanci so se z njim strinjali, obenem pa en za drugim pozivali, da je treba zagotoviti, da protesti ne bodo zatrti, da bo glas Ukrajincev slišan in da bodo lahko sami odločali o lastni usodi. EU mora stati ob strani Ukrajini in ji pomagati. Med drugim predlagajo, da v Kijev čim prej odide misija EU, ki bo sprtim stranem pomagala poiskati mirno rešitev.
"Govorimo o državi, kjer se ljudem odreka pravica do svobodne izbire. Če Moskva pritiska s carinami, trgovino, varnostnimi ukrepi, je to kršitev mednarodnega prava in to moramo jasno povedati ter se temu odločno postaviti po robu," je poudaril Elmar Brok, ki je minuli konec tedna kot del delegacije EPP obiskal protestnike v Kijevu.
"Opogumiti moramo opozicijo, civilno družbo, mirne protestnike. Ne smemo dopustiti, da jih nasilno zatrejo. Predsednik Janukovič mora prisluhniti glasu svojih ljudi in ne sosednjih držav," je še pozval. "EU mora stopiti na stran opozicije, ki ni zakoreninjena v sovjetskih časih in je proevropsko usmerjena," se je v imenu Zelenih strinjala Rebecca Harms.
Komisar je zatrdil, da je EU odločena pomagati Ukrajini. Pomagali ji bomo na poti modernizacije, tudi finančno, in pripravljeni smo uporabiti dialog EU z Rusijo za to, da jo prepričamo, da pridružitveni sporazum z Ukrajino ne bi ogrozil njenih interesov, je obljubil. A kot je trdno dodal, je sam sporazum dvostranska zadeva med EU in Ukrajino. "Časov omejene suverenosti v Evropi je konec," je poudaril.
Libor Rouček je v imenu S&D sicer pozval tudi k bolj "konkretnim načinom" pomoči vzhodnemu sosedstvu - s pospešitvijo energetskih projektov, ki bodo te države povezali z Evropo ter zmanjšali njihovo odvisnost od ruskega plina, ali z vizumsko liberalizacijo.
Obenem so se vrstile ocene, da mora EU spremeniti svoj odnos do sosednjih držav ter da predstavlja dogajanje pred, na in po vrhu v Vilniusu poraz za njeno politiko.
"Dovoliti si moramo tudi malo samokritike. Bili smo naivni v svojem odnosu do Vzhoda. Če želimo, da pridružitveni sporazumi delujejo, moramo biti bolj konstruktivni, fleksibilnejši, bolj osredotočeni na težave. Bolj odprto moramo govoriti o slonih v sobi," je menil Graham Watson (Alde) in pri tem seveda mislil na Rusijo.
Še bolj oster je bil Ryszard Antoni Legutko (ECR). Vrh v Vilniusu je bil po njegovem "ponižujoč poraz" za EU. "Glede na to, da vzhodno sosedstvo nikoli ni bili zares prioriteta EU, ni čudno, da je v tej bitki zmagala Rusija in EU izgubila."
Sicer pa so deževali izrazi občudovanja ob pogumu in evropskem duhu protestnikov v Ukrajini ter tudi ocene, da smo priča nečemu prelomnemu. "Sam sem izkusil proces temeljite preobrazbe v svoji državi. Spomnim se protestov jeseni leta 1989 v Leipzigu. In ta vikend v Kijevu sem imel povsem enak občutek," je dejal Brok.
"Kar vidimo v Ukrajini, je skoraj tako prelomno kot dogajanja pred desetimi leti. Gre za voljo ljudi za evropsko prihodnost, ki je ni mogoče zanikati," je dejal Watson.
Janukovič obsodil pozive opozicije po revoluciji
Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes obsodil pozive opozicije po revoluciji in jih označil za "grožnjo nacionalni varnosti". Svojo kritiko opozicijskih pozivov je izrazil na srečanju s svojimi predhodniki, ki je poskus pomiritve strasti, ki so se razplamenele po ustavitvi priprav na podpis pridružitvenega sporazuma z EU.
"Pozivi k revoluciji predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti. Želim si, da se to temačno obdobje konča in se nikoli več ne ponovi," je povedal bivšim ukrajinskim predsednikom Leonidu Kučmi, Leonidu Kravčuku in Viktorju Juščenku.
A istočasno je dejal, da je državno tožilstvo pozval, naj izpusti nekatere demonstrante, ki so jih aretirali po spopadih s policijo v Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Janukovič je dejal, da se bo zavzemal za izpusti tistih, ki niso zagrešili nasilnih kaznivih dejanj. Namignil je še, da tudi varnostne sile nosijo nekaj odgovornosti za spopade in nasilje na protestih.
"Trenutno že potekajo preiskave, da se najde kršitelje zakonov na obeh straneh. Nisem podpornik ostrih odzivov. Država mora živeti naprej in se razvijati," je še dodal.
K izpustitvi zaprtih demonstrantov je medtem pozvala tudi EU. Evropski komisar za širitev Štefan Füle je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta zahteval preiskavo policijske brutalnosti pri posredovanju na protestih v Ukrajini. "Velik del ukrajinskega prebivalstva je odločil, v katero smer naj Ukrajina gre," je na splošno o protestih dejal Füle.
Ob tem je ruske trgovinske omejitve, ki jih je Rusija uvedla po vsej verjetnosti zaradi približevanja Ukrajine uniji, kritiziral kot neupravičene. Ukrajina po njegovih besedah ne sme biti žrtev geopolitičnih igric ali tajnih sporazumov. Še enkrat je poudaril, da so vrata EU do pridružitvenega sporazuma za Ukrajino še vedno odprte. Številni evropski poslanci so umik Ukrajine od podpisa pridružitvenega sporazuma na vrhu Vzhodnega partnerstva v Vilniusu konec novembra ocenili za "poraz EU".
Janukovič je medtem danes še razkril, da bo v sredo po vsej verjetnosti v Bruselj odpotovala ukrajinska delegacija, ki jo bo vodil vplivni namestnik premiera Sergej Arbuzov in ki bo nadaljevala pogovore z EU o pridružitvenem sporazumu.
