Predsednik SDS Janez Janša v včerajšnjem odzivu na novico, da ga je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) okrožnemu državnemu tožilstvu ovadil zaradi poslov z gradbenim podjetjem Imos, ki smo jih novembra 2011 razkrili v Dnevniku, spet ni govoril resnice.
V sporočilu za javnost, ki ga je objavil na spletni strani SDS, je Janša zatrdil, da je zemljišče v Trenti, ki ga je leta 1992 kupil za 5500 evrov in ga nato podjetju Eurogradnje leta 2005 prodal za 131.200 evrov, zazidljiva parcela. A Janševe navedbe ne držijo. Po uradnih podatkih je namreč 15.400 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem je njivo, travnik in pašnik že prerasel gozd, namenjeno izključno kmetovanju, nikakor pa ne gradnji. Slednjo lastniku zemljišča preprečujejo kar trije zakoni: zakon o Triglavskem narodnem parku (TNP), zakon o ohranjanju narave in zakon o vodah. K temu velja prišteti še odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine, ki ureja območje ob Soči. Res je, da je ena od osmih parcel uradno namenjena razpršeni pozidavi. A občina Bovec jo vodi kot zazidljivo le zato, ker na njej stojijo nekaj metrov visoke ruševine nekdanje kmetije s tlorisno površino 76 kvadratnih metrov, zgrajene že v 19. stoletju.
Janša o Trenti zavajal že dvakrat
V povezavi s Trento je tako Janša že tretjič v dobrem letu dni zavajal javnost in pristojne organe. Prvič je to storil na lanskem zaslišanju pred komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je preiskovala njegovo premoženjsko stanje. Tej je zatrdil, da so na omenjenem zemljišču zazidljive tri parcele. »Trije objekti so na tej parceli in po lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdala občina Bovec, je tam možnost devetih ali desetih apartmajev in to je bil tudi namen (nakupa, op. a.),« je KPK razložil Janša. Toda to še zdaleč ne drži. Na občini Bovec so nam že v začetku letu pojasnili, da je zemljišče v zavarovanem območju TNP. Tudi iz lokacijske informacije je razvidno, da gradnja apartmajev na njem ni dovoljena.
Janša je zgodbo o apartmajih »prodajal« tudi v začetku leta po tem, ko je KPK že objavila poročilo o njegovem premoženjskem stanju. Takrat je ponovil, da je podjetje Eurogradnje, ki je najprej zemljišče kupilo od Janše in ga kmalu zatem preprodalo Imosu, »na njem hotelo postaviti apartmajski objekt, a je svoje naredila kriza«. A naše preverjanje je takrat pokazalo ravno nasprotno: da podjetje Eurogradnje apartmajev nikoli ni nameravalo graditi in da tudi poznejši lastnik Imos v šestih letih občine Bovec nikoli ni zaprosil za spremembo namembnosti. In to še v časih pred krizo v gradbeništvu, saj je občina nov prostorski načrt sprejela leta 2008.
Zakaj Janša vedno znova poudarja, da je zemljišče v Trenti zazidljivo? Odgovor na to vprašanje je preprost. Na to trditev je namreč v zadnjem letu dni vezal ključni argument svoje obrambe, to je, da so cene zazidljivih nepremičnin med letoma 1992 in 2005 v Posočju močno zrasle in da je za zemljišče v resnici iztržil običajno tržno ceno. Kot očitno računa Janša, bi v tem primeru padel v vodo tudi očitek, da je Imos po podjetju Eurogradnje zemljišče kupil zaradi lastnih potreb in ne zgolj zato, da bi takrat še novemu predsedniku vlade pomagal v zameno za posle z državo.
Med lastniki Eurogradenj tudi »krivci za bančno luknjo«
Spomnimo, Janša je leta 2005 z Imosom sklenil tri posle. Poleg zemljišča v Trenti, ki ga je Imos kupil prek Eurogradenj, mu je aprila tega leta za 91.125 evrov prodal stanovanje v Neubergerjevi ulici v Ljubljani. Z izkupičkom od obeh prodaj je Janša julija 2005 od Imosa za 236.000 evrov kupil skoraj 89 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Komenskega ulici v Ljubljani in se tja tudi preselil. Imos je sicer med letoma 2004 in 2008, ko je Janša vodil vlado, z državo ustvaril za več kot 69 milijonov evrov poslov, po podatkih Supervizorja pa je najvišja izplačila prejel v letih 2007 in 2008. Janševa vlada je prek državne družbe DSU Imosu zaupala tudi vlogo zasebnega partnerja pri gradnji novega sedeža NPU na Litostrojski cesti v Ljubljani.
Na sedežu policije so sicer včeraj potrdili, da so pred dnevi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic vložili kazensko ovadbo zoper tri osebe. Po poročanju več medijev gre za Janšo, nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja danes že propadlih Eurogradenj Klemna Gantarja. Slednji je sicer že pred letom dni potrdil, da je bilo podjetje, ki ga je vodil, le začasni kupec zemljišča. V luči političnih razprav o bančni luknji velja spomniti še, da sta bila solastnika Eurogradenj v času nakupa zemljišča v Trenti tudi Janez Jamnik, nekdanji član upravnega odbora SCT, v stečaju katerega je samo NLB prijavila za okrog 250 milijonov evrov terjatev, in Renata Jamnik, soproga Alojza Slavka Jamnika, nekdanjega člana uprave NLB v času, ko jo je vodil Marjan Kramar. Največja državna banka je sicer v stečaju Eurogradenj prijavila skoraj milijon evrov vredno terjatev.
