Zaradi odločitve vlade Janeza Janše, ki je Krko nepričakovano uvrstila na seznam portfeljskih naložb, namenjenih prodaji, je več tisoč zaposlenih v novomeški farmacevtski skupini v skrbeh. Zaskrbljeni pa so tudi številni podjetniki, ki jim je v zadnjih letih prav s pomočjo Krke uspelo prodreti na mednarodne trge. Z uvrstitvijo na seznam portfeljskih naložb je namreč vlada na stežaj odprla vrata do morebitnega sovražnega prevzema, ki ga je do zdaj s svojim četrtinskim lastniškim deležem onemogočala prav država. Vlada si je zamislila, da bo Slovenski državni holding z naložbo v Krko razpolagal izključno po ekonomskih merilih, medtem ko ohranitev sedeža v Sloveniji in zagotavljanje produktivnih delovnih mest pri portfeljskih naložbah ni prioriteta.
»Večkrat pravimo, da smo veseli, da ima država prek paradržavnih skladov in povezanih podjetij okoli 28 odstotkov Krke, saj se s takšnim deležem lahko obranimo sovražnega prevzema, ki za Krko ne bi bil dober,« je le nekaj dni pred vladno odločitvijo v pogovoru za Planet Siol.net povedal predsednik Krkine uprave Jože Colarič. Odločitve vlade Colarič ni želel komentirati, je pa s svojimi pogledi včeraj seznanil ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava, ki je kot član vlade podprl to odločitev, a si je očitno že premislil. Po včerajšnjem vladnem obisku na Dolenjskem in v Beli Krajini je namreč zatrdil, da se bo zavzemal za nespremenjeno državno lastništvo v Krki. Če je želja regije, vodstva Krke in njenih zaposlenih, da Krkin delež ostane nekakšna posebna državna naložba, naj tako tudi ostane, je dejal. Ploščo pa je očitno čez noč obrnil tudi Janša, ki je včeraj poskušal zvodeneti pomen klasifikacije državnih naložb, češ da gre »zgolj za predlog finančnega ministrstva, ki ga je vlada poslala v usklajevanje v državni zbor«. »To je pač ena od možnosti. Glede na prvi krog usklajevanja pa menim, da je zdaj že mogoče reči, da bo najbrž glede na stališča poslanskih skupin država ostala v lastništvu Krke,« je še povedal Janša. Ali so pri klasifikaciji državnih naložb sploh upoštevali številne pozitivne učinke, ki jih ima Krka na celotno slovensko gospodarstvo, na ministrstvu za finance (tega začasno prav tako vodi Janša) včeraj niso želeli odgovoriti.
Uvrstitev Krke na seznam portfeljskih naložb države pa je očitno že vzbudila pozornost nekaterih največjih svetovnih farmacevtov. Po neuradnih informacijah naj bi se za nakup Krke v sodelovanju z bančnim velikanom JP Morgan čedalje bolj ogreval Perrigo Company, eden vodilnih ameriških distributerjev generičnih zdravil in zdravil brez recepta. Financiranje prevzema Krke za Perrigo ne bi predstavljalo večjih težav, saj ima trenutno na razpolago kar okoli pol milijarde evrov denarja. Poleg tega bi po končanem prevzemu velik del posojil lahko prenesel na Krko, ki ima ob 1,2 milijarde evrov kapitala najetih za manj kot 40 milijonov evrov posojil. Po trenutnih borznih cenah bi lahko Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) za svoj 25-odstotni delež Krke iztržili vsega pol milijarde evrov, kar zvodeni v primerjavi z različnimi davščinami, ki jih Krka vsako leto plača državi. V zadnjih desetih letih je Krka Kadu in Sodu izplačala za okoli 80 milijonov evrov dividend, država pa je z obdavčitvijo dividend prejela še dodatnih 50 do 60 milijonov evrov. Skupina Krka je samo v zadnjih treh letih plačala tudi za okoli 250 milijonov evrov davka na dobiček, davka na izplačane plače in prispevkov za socialna zavarovanja. Vsako leto torej država iz Krke dobi za med 100 in 150 milijoni evrov različnih davščin, v kar pa ni vključen davek na dodano vrednost (DDV).
»Skupina Krka v Sloveniji proda samo 5 odstotkov vseh proizvedenih izdelkov, hkrati pa doma izvaja vse ključne poslovne funkcije in posledično zaposluje številne visoko usposobljene kadre. Pretežni del investicij izvajamo v Sloveniji, kjer plačamo tudi večino davka od dobička ter preostalih davkov in prispevkov,« pojasnjujejo v Krki. Samo v zadnjih desetih letih je Skupina Krka za naložbe namenila kar 1,2 milijarde evrov, še dodatnih 700 milijonov evrov pa za raziskave in razvoj. Za letošnje leto v Krki napovedujejo okoli 180 milijonov evrov naložb, še med 90 in 100 milijoni evrov pa se ocenjujejo izdatki za raziskave in razvoj. Za primerjavo omenimo le, da je celotno slovensko gospodarstvo v predlanskem letu za raziskave in razvoj namenilo slabih 550 milijonov evrov, od česar 17 odstotkov odpade samo na Skupino Krka.
