Janković se ne počuti krivega, da je v bančno luknjo padlo posojilo za Stožice

Židan gleda le na delovna mesta

Potrdil je tudi, da je leta 2010 ali 2011 v kabinetu takratnega finančnega ministra Francija Križaniča pil kavo s predsednikoma uprav Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). Zanimalo ga je, kaj motivira slovenske banke, da prodajajo Mercator in dobil je odgovor, da gre za zasežene delnice, ki ne predstavljajo osnovnega posla bank, zato jih želijo prodati.

S stališča bančništva se mu je to zdelo normalno, a kot kmetijski minister gleda na prodajo Mercatorja drugače - v ozadju gleda samo delovna mesta, je zatrdil.

Kot minister se v prodajo Mercatorja ni vpletal

Če se je o Mercatorju pogovarjal s kakšnim funkcionarjem ali politikom, je bilo to le neformalno, denimo s takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem ali članom uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS Markom Golobom. »Niti Dejan Židan niti kmetijski minister nima te pristojnosti,« je tako odgovoril na vprašanje, ali je kdaj dejal, da se Mercatorja ne sme prodati.

Kot minister se v prodajo Mercatorja ni vpletal, je ponovil ter dodal, da pa je opazoval, kako bančni sistem v Sloveniji neučinkovito deluje.

Židan je prepričan, da njegovo nasprotovanje prodaji Mercatorja ni bil vzrok za odstop takratnega predsednika uprave NLB Boža Jašoviča. »Tega gospoda sem videl dva- ali trikrat,« je dejal in dodal, da tudi nadzornikov ni poznal. »Zakaj naj bi se kmetijski minister sestajal s člani nadzornega sveta bank, nobene koristi ni, če jih pozna,« je še dejal.

Prodaja konkurentu je velika napaka

Člane komisije je tudi zanimalo, ali se čuti odgovornega, da takrat Mercator ni bil prodan po precej višji ceni, kot pa zanj Agrokor ponuja danes. »V vsakem primeru mislim, da je prodaja konkurentu velika napaka, ne glede na ceno,« je odgovoril Židan, ki se mu zdi napačno prodajati največjega slovenskega trgovca v času, ko so cene delnic izredno nizke.

Stožice kot najboljši trgovski center v Sloveniji

Od Jankovića pa so člani preiskovalne komisije želeli izvedeti, kakšna je bila njegov vloga pri 115-milijonskemu sindiciranemu posojilu družbi Grep za dokončanje trgovskega centra v športnem parku Stožice leta 2010, ki je končalo na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). »Moje vloge pri odobritvi tega kredita sploh ni bilo,« je odvrnil Janković in dodal, da zanj ni niti posredoval niti lobiral.

S takratnim predsednikom vlade Borutom Pahorjem se o tem posojilu ni pogovarjal, prav tako ne s kakšnim od ministrov ali nadzornikov bank. Potrdil je sicer, da je s predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem o posojilu enkrat govoril po telefonu, prav tako je projekt javnozasebnega partnerstva pojasnil ob obisku na NLB. A beseda ni tekla o izpolnjevanju pogojev za odobritev posojila, pač pa o Stožicah. »Še vedno sem prepričan, da bo to najboljši trgovski center v Sloveniji in si zasluži primerno obravnavo,« je dodal.

Da se je posojilo Grepu znašlo na DUTB, je po Jankovićevih besedah odgovorna NLB, ker projekta ni zaključila, saj bi v tem primeru dobila denar nazaj od najemnin. Celoten projekt je bil ocenjen na 150 milijonov evrov, posojilo je bilo podpisano v višini 115 milijonov evrov, izplačanih pa samo 100 milijonov evrov, je navedel.

Ko se je gradnja v Stožicah ustavila, je župan ponovno obiskal NLB, kjer so se pogovarjali, ali naj se objekt zaključi in pobira najemnine oz. dokonča vsaj toliko, da se ne bi delala škoda. Interes ljubljanske občine je bil, da dobi stadion in so vsi podizvajalci poplačani, je pojasnil obisk na NLB in dodal: »Če bi imel možnost odločati, ne bi nikoli prekinil projekta, ki je dokončan do 90 odstotkov.«

Zato se tudi ne počuti krivega, da je v bančno luknjo padlo tudi posojilo za trgovski center Stožice. Nasprotno, počuti se zaslužnega, da imata Ljubljana in Slovenija stadion in dvorano, brez česar ne bi mogli organizirati evropskega prvenstva v košarki.