Odbor izvršnih direktorjev sklada naj bi pomoč Cipru odobril v začetku maja, poročajo tuje tiskovne agencije. Šlo naj bi za triletno posojilo v višini 891 milijonov posebnih pravic črpanja (obračunske valute IMF), kar znaša okoli milijardo evrov.
Lagardova je še povedala, da so ciprske oblasti s predstavniki Evropske komisije, IMF in Evropske centralne banke v torek uskladile večletni program za stabilizacijo finančnega sistema in gospodarstva, ki je pogoj za pomoč iz mehanizma za stabilnost evra.
Lagardova in evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Rehn sta program že pozdravila. V skupni izjavi sta zapisala, da je njegov cilj stabilizirati finančni sistem in zagotoviti vzdržnost javnih financ, s čimer naj bi se položilo temelje za okrevanje gospodarske dejavnosti.
Ciper naj bi stopnjo davka na dohodek pravnih oseb, ki je najnižja v EU, zvišal
Program po ugotovitvah Rehna in Lagardove gradi ne že sprejetih bolečih ukrepih za prestrukturiranje bančnega sistema z združitvijo dveh največjih bank - Bank of Cyprus in Laiki.
Primarna pozornost bo na izvedbi procesa dokapitalizacije bančnega sistema, ki naj bi zagotovila obnovo normalnih kapitalskih tokov - ti so trenutno omejeni - in pripomogla k sanaciji slabih bančnih naložb. Predvidena sta tudi okrepitev do zdaj zelo ohlapnega bančnega nadzora in izboljšanje regulacije.
Program vsebuje še načrt nadaljnje konsolidacije javnih financ ter sprejemanja strukturnih reform.
Med drugim naj bi Ciper stopnjo davka na dohodek pravnih oseb, ki je najnižja v EU, zvišal z 10 na 12,5 odstotka, število zaposlenih v javni upravi naj bi se do leta 2018 skrčilo za 4500, predvidene so tudi nekatere nove dajatve. Od leta 2017 naj bi Ciper s temi ukrepi beležil štiriodstotni primarni proračunski presežek (torej pred plačilom obresti).
Na srednji rok naj bi Ciper z letom 2018 dosegel štiriodstotni primarni proračunski presežek (torej pred plačilom obresti), ki je predpogoj za dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Ti naj bi zahtevali ukrepe v višini 4,5 odstotka BDP.
Med strukturnimi prilagoditvami so poleg racionalizacije javnega sektorja predvidene spremembe v socialnem varstvu, privatizacija državnih podjetij in reforma pokojninskega sistema.
»Pred Ciprom so veliki izzivi,« sta še ugotovila Rehn in Lagardova. Prva dama IMF je ob tem še povedala, da gre za zahteven program, ki bo od Ciprčanov terjal pomembna odrekanja.
Končna oblika programa sicer po pojasnilih Evropske komisije še ni znana. Najprej ga morajo proučiti še finančni ministri območja evra. Natančne podrobnosti naj bi bile znane prihodnji teden, nato pa naj bi nacionalni parlamenti začeli postopek odobravanja pomoči tej otoški državi.
Pogajanja so trajala deset mesecev
Ciper je nedavno moral pristati na težke pogoje mednarodne pomoči, da bi se rešil pred bankrotom. Od mednarodnih posojilodajalcev bo prejel 10 milijard evrov, za kar pa je moral zagotoviti 5,8 milijarde evrov lastnega prispevka.
Za pomoč je Ciper zaprosil že junija lani, potem ko sta največji banki po obsežnem odpisu dolga Grčiji zaprosili za državno pomoč. Pogajanja so trajala deset mesecev, na koncu pa je reševanje države preraslo v zmedo, ki je zamajala trge.
Kot del dogovora bodo banko Laiki dokončno zaprli, pri reševanju bančnega sektorja in države pa bodo prisiljeni pomagati tudi varčevalci, ki imajo na računih pri ciprskih bankah več kot 100.000 evrov. Ti lahko izgubijo do 60 odstotkov vrednosti svojih depozitov.
