Prazne igralne mize in igralni avtomati postajajo vedno pogostejši pojav v slovenskih igralnicah in igralnih salonih, ki letno plačajo za okoli sto milijonov evrov igralniških davkov in ki so po propadu številnih velikih podjetij eden od pomembnejših zaposlovalcev mladih na zahodni slovenski meji. Lani je vsem slovenskim igralničarjem po prvih podatkih uspelo pritegniti le okoli štiri milijone gostov, v povprečju pa so se slovenske igralniške družbe lani soočale s kar okoli desetodstotnim padcem obiska.
Jedro težav slovenskih igralniških družb je njihova prevelika navezanost na italijanske goste, na račun katerih so v preteklosti zanemarjali goste iz drugih držav oziroma se jih sploh niso pretirano trudili privabiti. Italija je sicer še vedno največji evropski igralniški trg, vendar pa naši zahodni sosedje namesto v slovenske igralnice vedno pogosteje zavijejo v lokalne igralne salone in internetne igralnice, kjer pustijo na desetine milijard evrov denarja. Vedno bolj pereč problem za slovenske igralniške družbe pa predstavlja tudi poslabšana struktura gostov, ki se nakazuje v vedno manjši povprečni porabi na gosta, ki v marsikateri igralnici znaša manj kot 50 evrov.
Padcu so se izognili le redki
Vse slovenske igralnice in igralni saloni, ki skupno premorejo okoli 260 igralnih miz in 9000 igralnih aparatov, so lani skupno ustvarile le 261 milijonov evrov bruto prihodkov iz iger na srečo, kar je eden najslabših rezultatov v zadnjih letih. Največjih 15 igralnic in igralnih salonov je lani skupno ustvarilo vsega 220 milijonov evrov prihodkov. To je le 30 milijonov evrov več, kot jih je v letu 2007 ustvaril le Hit, ki si je lani pripojil Hit Šentilj in na tak način nekoliko ublažil padec poslovanja. Največ, in sicer kar za tretjino, je lani prihodke povečal Gold Club, ki pa z igralništvom na letni ravni ustvari le okoli štiri milijone evrov prihodkov, osnovna dejavnost družbe pa je proizvodnja igralnih avtomatov. Nekoliko je lani prihodke uspelo povečati tudi Admiralu (Kazino Mediteran), ki pa je posloval tudi z visoko izgubo. Med analiziranimi družbami je bil v zadnjih letih še najbolj stabilen Hit Larix, ki je tudi eden izmed redkih, ki mu je hkrati uspelo preprečiti padec prihodkov in poslovati z dobičkom. Z najvišjim padcem prihodkov se je lani soočal Casino Portorož, kjer so v zadnjem letu bistveno zmanjšali število zaposlenih.
Nadpovprečen padec prihodkov je lani utrpel tudi Mako (casino Fortuna), ki pa je še vedno najbolj dobičkonosen slovenski igralni salon. Tudi po plačilu koncesijskih dajatev je namreč Mako lani za vsakih 100 evrov prihodkov ustvaril 30 evrov čistega dobička. Nadpovprečna dobičkonosnost je povezana zlasti z nizkimi stroški poslovanja, ki pa so na drugi strani eno največjih bremen Hita. Delež stroškov dela v čistih prihodkih je namreč lani v Hitu znašal kar 30 odstotkov oziroma še enkrat toliko kot v Mako in Trine (casino Venko). Tako ne preseneča, da sta Mako in Trine lani ustvarila 2 oziroma 1,5 milijona evrov čistega dobička, Hit pa kar 36,6 milijona evrov čiste izgube. Tudi sicer so bile igralniške družbe v zasebni lasti v zadnjih letih uspešnejše pri obvladovanju stroškov. Edine večje zasebne igralniške družbe, ki so lani poslovale z izgubo, so bile namreč Kongo Hotel & Casino Joca Pečečnika, Admiral in Inclub, pri čemer je čista izguba slednjega znašala le dobrih 1000 evrov. »Sprejetje varčevalnih ukrepov italijanske vlade je drastično poseglo v življenje prebivalstva in oteževalo poslovanje podjetij. Ukrepi so neposredno vplivali tudi na tiste segmente prebivalstva, ki obiskujejo naše igralnice (nižanje pokojnin, dodatno obdavčevanje bogatejšega sloja, omejitev poslovanja z gotovino…),« pojasnjujejo v Hitu, kjer pa nekoliko bolj stabilne razmere opažajo pri gostih iz Avstrije.
Italijani raje ostajajo doma
Čeprav večina igralniških družb za slabe rezultate krivi neugodne razmere v naši zahodni sosedi, ti argumenti ne zdržijo resne presoje. Res so se štiri italijanske igralnice (Venezia, Campione, St. Vincent in Sanremo) lani soočale z okoli 20-odstotnim padcem prihodkov, vendar se je na drugi strani iztržek od iger na srečo v Italiji lani povzpel že na več kot 90 milijard evrov, potem ko je še leta 2007 znašal polovico manj. Kot opaža direktor igralnega salona Karneval (v lasti Rajka Hrvatiča) Ranko Perić, je Italija že leta 2010 pripravila prve zakonodajne spremembe za ureditev trga internetnega igralništva. Podobno opaža tudi direktor Astraee Jože Kojc, ki opozarja na vedno močnejšo konkurenco VLT-igralnih salonov na zahodni slovenski meji. Na področju prirejanja iger na srečo na internetu in VLT-aparatov (Video Lottery Terminal) slovenski ponudniki ne morejo konkurirati, saj naša zakonodaja tega ne dopušča. »To pomeni, da bomo ves potencial, ki ga imamo v bazi igralcev, dolgoročno izgubili proti italijanskim ponudnikom, zadovoljiti pa se bomo morali samo z ostanki,« je v letnem poročilu še zapisal Kojc.
