Razlog za velikansko lansko izgubo so bile obsežne oslabitve in rezervacije za številne slabe naložbe v portfelju banke. Največ tovrstnih negativnih učinkov je bilo v Italiji in na Zahodnem Balkanu, ki sta tudi največji odprti rani bančne skupine.
V banki so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA poudarili tudi, da se na poslovanju že pozna žgoča javna razprava v Avstriji o načinu reševanja banke, v kateri se je omenjalo tudi možnost stečaja banke.
Vrednost vlog v bančni skupini je predvsem zaradi prodaje avstrijske mreže indijsko-britanskemu poslovnežu Sanajeevu Kanorii upadla za 2,3 milijarde evrov na 6,1 milijarde evrov. Vendar pa v banki odliv vlog opažajo tudi na Zahodnem Balkanu, še posebej na Hrvaškem in v Italiji.
Bančna skupina sicer prodaja banke v jugovzhodni Evropi, tudi slovensko Hypo Alpe Adria banko. Vodstvo skupine zagotavlja, da so postopki tako daleč, da je moč realistično govoriti o tem, da bodo te nove strateške lastnike našle v tekočem poslovnem letu.
Avstrija je banko lani dokapitalizirala za 1,75 milijarde evrov, aprila letos pa je sledila še ena dokapitalizacija v višini 750 milijonov evrov. Skupaj tako kar 2,5 milijarde evrov.
Do 2017 lahko skupini nameni še 2,9 milijarde evrov, letos naj bi kapitalske potrebe znašale še okoli 1,4 milijarde evrov. V skladu z načrtom likvidacije bančne skupine, ki ga je Evropska komisija odobrila septembra lani, je Avstrija za obdobje od leta 2013 do leta 2017 za banko odobrila 5,4 milijarde evrov.
Načrt sicer določa, da se operativni deli bančne skupine, ki je v 100-odstotni državni lasti, prodajo, preostali nezdravi deli pa se vključijo v postopek likvidacije. Prodajna pogodba za avstrijsko podružnico je bila podpisana maja lani, bančna mreža v jugovzhodni Evropi oz. na Balkanu, med drugim v Sloveniji, pa bo prodana najpozneje do 30. junija 2015.
Avstrijska vlada je marca sklenila, da bo država nestrateško premoženje bančne skupine reševala prek mehanizma t.i. slabe banke in ne skozi insolvenčni postopek.
Številne nepredvidljive posledice
Stečaj banke in unovčenje številnih jamstev bi namreč prinesla številne nepredvidljive posledice, finančno pa bi skoraj gotovo zlomila deželo Koroško. Ta je na začetku krize jamčila kar za 20 milijard evrov sredstev Hypo Alpe Adria, a se je medtem vsota njenih jamstev znižala na okoli 14 milijard evrov. Vendar pa je to še vedno preveliko breme za deželo.
Prav tako naj bi se v reševanje banke, tako kot je bil primer v Sloveniji, vključili imetniki podrejenih obveznic. S predstavniki vlagateljev v te instrumente se bodo zdaj začela pogajanja, vlada pa jim grozi, da jih bo zakonsko primorala v izgube.
V minulih tednih so tudi vodilni slovenski predstavniki opozarjali, da bodo ostro nastopili v primeru, da bodo na Dunaju imetnikom pogledali skozi prste in se bo s tem strinjal tudi Bruselj. Pri reševanju slovenskih bank je bila namreč država do malih delničarjev in vlagateljev neusmiljena.
Avstrija je od začetka krize Hypo Alpe Adria v obliki državnih jamstev in finančne pomoči zagotovila že 4,8 milijarde evrov, nekatere ocene pa govorijo, da bi reševanje banke skupaj s stroški t.i. slabe banke lahko stalo do devet milijard evrov.
