Da bi se izognile takšnemu razpletu na hrvaških sodiščih, so oblasti v Ljubljani lani v zadnjem trenutku blokirale vstop Hrvaške v EU, in to že četrtič v zadnjih nekaj letih. Ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe je Slovenija pogojevala z umikom hrvaških tožb proti slovenskim bankam, poudarja reški časnik.
Nova razburljiva epizoda v odnosih med državama
Kot dodaja, je želela Slovenija hrvaške tožbe za vsako ceno ustaviti pred vstopom Hrvaške v EU, ker je vedela, da bo morala, ko bo Hrvaška članica, tudi sama morala uveljaviti odločitve hrvaških sodišč. Ni dvoma, da nas čaka nova razburljiva epizoda v odnosih med državama, ob tem napoveduje Novi list.
Vodilni hrvaški časniki sicer danes poudarjajo, da gre za prvi razsodbi na hrvaških sodiščih po lanskem podpisu memoranduma na Mokricah. Odziv iz Slovenije je bil pričakovano omalovažujoč, saj je slovenski zunanji minister Karl Erjavec sodbi ocenil za »brezpredmetni«, poroča Jutarnji list.
Hrvaška obtožb ni mogla umakniti
Časnik dodaja, da je hrvaška stran že med pogajanji o memorandumu Slovenijo opozorila na spremembe hrvaškega zakona o pravdnem postopku, s katerimi so uveljavili možnost dveletnega mirovanja postopkov, zato da v Ljubljani ne morejo trditi, da o tem niso bili obveščeni.
Jutarnji list še spomni, da je hrvaški finančni strokovnjak Zdravko Rogić, ki sodeluje v pogajanjih v sporu o LB, pred časom povedal, da Hrvaška ne more umakniti tožb, ker bi to pomenilo, da bo Sloveniji podarila 278,8 milijona evrov prenesenih deviznih prihrankov. Rogić je pojasnil, da bi prišlo do zastaranja postopka. Hrvaška tako ne bi več mogla terjati denarja in bi bila odvisna od tega, ali bi Slovenija prostovoljno poplačala dolg.
Neizvršljivi sodbi?
Večernji list poroča, da sta torkovi razsodbi nepravnomočni ter navaja izjave ministra Erjavca, da bosta tudi morebitni pravnomočni sodbi neizvršljivi, ker Ljubljana vztraja, da je memorandum mednarodna pogodba.
Zagrebški časnik spomni tudi na drugi primer z zagrebškega sodišča, ko je sodnik ugotovil, da memorandum za Hrvaško ni mednarodna pogodba, ker ni bil niti potrjen v saboru niti objavljen v uradnem listu. Hrvaška obravnava memorandum kot mednarodni akt, za te pa velja zakon o pravdnem postopku, piše Večernji list.
