Kot so še dejali, je bila za petek načrtovana obravnava v primeru tožbe PBZ proti LB in NLB napovedana veliko prej. Na zagrebškem občinskem sodišču so namreč že novembra lani za petek, 5. aprila, ob 9. uri napovedali začetek ponovljenega sojenja v enem od devetih primerov tožb PBZ proti LB in NLB.
Medtem se je Hrvaška v memorandumu o prenesenih deviznih vlogah LB na Hrvaškem, ki ga je podpisala 11. marca, zavezala, da bo do končnega dogovora o LB zagotovila ustavitev vseh postopkov, ki sta jih PBZ in Zagrebška banka sprožili proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih.
Slovenska vlada se je hkrati v memorandumu zavezala, da bo zagotovila soglasje LB za ustavitev postopkov.
Erjavec govoril s Pusićevo
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je sicer danes po seji vlade povedal, da je govoril s hrvaško kolegico Vesno Pusić, s katero sta se dogovorila, da bo hrvaška stran predlagala mirovanje tožb proti nekdanji Ljubljanski banki in NLB na hrvaških sodiščih, tako kot predvideva memorandum o rešitvi vprašanja LB.
Erjavec je menil, da obravnava, napovedana za petek za zagrebškem občinskem sodišču, bo, vendar bo "verjetno vzpostavljeno mirovanje postopka".
"Ta obravnava je bila že prehodno sklicana, še preden je prišlo do ratifikacije memoranduma, in morda je to razlog, zakaj je jutri obravnava, vendar sem prepričan, da do same obravnave ne bo prišlo," je še dejal zunanji minister.
Tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes potrdila, da na petkovi obravnavi pričakujejo zahtevo obeh strani v postopku za mirovanje postopkov.
Pojasnila je, da je hrvaška stran storila vse, da bi vzpostavili mirovanje postopkov na sodiščih, ter da se slovenska stran danes pogovarja s predstavniki LB in NLB.
Zavrnila je možnost, da bi petkova obravnava pomenila, da je Hrvaška obupala od ustavitve spornih postopkov.
"Ni novih tožb. To so stare tožbe in narok je bil zdavnaj sklican," je izpostavila Pusićeva.
Z memorandumom odpravili zadnjo oviro
Z memorandumom, ki ga je s prejšnjim slovenskim premierom Janezom Janšo podpisal predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović, veljati pa je začel 19. marca, je bila odpravljena zadnja ovira pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v DZ.
Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade, ker je od začetka spora trdila, da gre za vprašanje nasledstva. V Ljubljani so poudarjali, da se ni možno hkrati pogajati in voditi postopkov na sodiščih.
V sklenjenem memorandumu državi soglašata, da bo vprašanje LB rešeno na osnovi priloge C nasledstvenega sporazuma, ki govori o finančnem premoženju in obveznostih nekdanje SFRJ.
Na zagrebškem občinskem sodišču je bil za petek napovedan začetek ponovljenega sojenja v enem od devetih primerov tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB in NLB. Sojenje se je lani moralo začeti od začetka zaradi zamenjave sodnikov. PBZ v primeru zahteva od LB in NLB približno 490.000 evrov brez obresti.
