»Ustanovimo vam podjetje brez ustanovitvenega kapitala v enem dnevu. Cena nekaj sto evrov.« Takšne in podobne oglase je mogoče zaslediti na spletu in celo v Salomonovem oglasniku. Toda že bežen pogled na ta hitro ustanovljena podjetja razkriva, da jih večina zelo hitro konča svojo življenjsko pot.
Za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je po zakonu potreben minimalni osnovni kapital v višini 7500 evrov. Toda če se posameznik obrne na eno od podjetij, ki ponujajo ustanovitev d. o. o., tako visokih sredstev ne potrebuje. Zakaj? Podjetje Firmica na primer, ki posle vodi iz ljubljanskega Tehnološkega parka, na svoji spletni strani navaja, da se po ustanovitvi podjetja kapital dvigne v obliki posojila. »Pri spremembi lastništva pa vi kot novi lastnik pri notarju prevzamete dolg do podjetja v višini ustanovnega kapitala, ki ga morate v določenem času vrniti podjetju. Kapital lahko vrnete v obliki nakazila na tekoči račun oziroma v obliki opredmetenega vložka, kompenzirate s potnimi stroški...«
Takšno delovanje po besedah pravnika, ki je želel ostati neimenovan, ni sporno. Edino, kar je prepovedano, je to, da bi si lastniki podjetij ustanovitveni kapital izplačevali v obliki dividend ali dobičkov. Toda pri tem velja poudariti, da je osnovni kapital v d. o. o. namenjen predvsem zaščiti morebitnih upnikov. Zaradi nepredvidenih razmer na trgu pa lahko podjetnik, ki komaj začenja poslovanje, kot lastnik pa mora svojemu podjetju vrniti 7500 evrov, hitro zabrede v neobvladljive težave. V Firmici nismo našli sogovornika.
Podjetja, ki se ukvarjajo z ustanavljanjem d. o. o., ne vedo, kaj se z njimi zgodi po prodaji. Tako je Simona Kraševec, lastnica podjetja Saturn 3000, ki stranke novači tudi prek Salomonovega oglasnika, dejala, da spremljanje poslovanja strank ni v njihovi pristojnosti. Hkrati je zagotovila, da poslujejo popolnoma legalno. »Vse pogodbe sklenemo v notariatu, pri čemer ne sodelujemo z notarjem, ki je v kazenskem postopku,« je povedala Kraševčeva.
Podjetje Regent-Knez je pionirsko na področju ustanavljanja podjetij in jih je v svoji zgodovini ustanovilo že nekaj sto. Reprezentativni vzorec njihovih preteklih podjetij pokaže, da so številna končala v stečaju ali pa jih je izbrisalo sodišče, saj jih na prijavljenih naslovih ni bilo mogoče najti. Druga imajo blokirane transakcijske račune in poslujejo v rdečih številkah. Tista, ki lahko upravičijo obstoj na trgu, pa so v manjšini. Direktorica in solastnica Regent-Kneza Aleksandra Regent je dejala, da se polovica podjetij zapre predvsem zaradi oteženih gospodarskih razmer, pri čemer obstajajo tudi takšna, ki na trgu uspešno delujejo. Poudarila je, da se z ustanavljanjem d. o. o. brez ustanovitvenega kapitala ukvarja kopica podjetij, ki jih zanima izključno hiter zaslužek. »Obstajajo tudi primeri, ko se prodajajo starejša podjetja s prikritimi dolgovi,« je dodala Regentova.
Poleg podjetnikov, ki jim ne uspe zbrati zadostnih sredstev, se med kupci najdejo tudi takšni, ki jih kupujejo za tretje osebe: za podjetnike, ki so v osebnem stečaju, imajo blokirane transakcijske račune, ali pa celo za davčne dolžnike. Pri registraciji podjetja mora namreč fizična oseba, ki je več kot četrtinski lastnik kakšnega podjetja, podati izjavo, da to nima zapadlih obveznosti do Dursa. Toda eden od sogovornikov nam je dejal, da na sodnem registru in Dursu takšne izjave dosledno preverjajo šele v zadnjem obdobju.
Na to kaže primer podjetja Arhitekturni studio F & F, ki je po dostopnih podatkih zrelo za insolvenčni postopek. Podjetje ima že več kot tri leta blokirane račune, njegove obveznosti v višini 700.000 evrov pa so konec lanskega leta presegale vrednost premoženja. Poleg tega je podjetje davčni dolžnik. Kljub temu je lastnik Arhitekturnega studia F & F Miha Furlan v začetku lanskega leta ustanovil dve novi podjetji. Za pomoč se je obrnil na podjetje Lerona, ki je v lasti Andreja Zajca in je od leta 2007 ustanovilo okoli 200 podjetij. Zajec na naša vprašanja ni želel odgovarjati, češ da je v tujini.
