Medtem ko bo predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc na današnji novinarski konferenci predstavljal »pot preoblikovanja banke v ponovno uspešno finančno institucijo«, podatki o njenem poslovanju kažejo nekoliko drugačno sliko.

Iz njih je mogoče razbrati, da je NKBM, ki jo je država decembra rešila z 870-milijonsko dokapitalizacijo, tudi več mesecev po tej operaciji de facto poslovno »mrtva« banka. Njena kreditna aktivnost še naprej pada. V zadnjih mesecih jo je zapustilo več komitentov, nezadovoljnih z dolgotrajnostjo postopkov v banki in zahtevanimi pogoji pri odobritvi posojil in garancij. Konec marca je tako neto stanje posojil nebančnim strankam znašalo le še 1,76 milijarde evrov. To je skoraj šestdeset milijonov evrov manj kot zadnji dan leta 2013. Čeprav je bil namen sanacije bank sprostiti likvidnostni tok, ki bi pomagal oživiti gospodarstvo, se je v NKBM zgodilo ravno nasprotno. V prvih treh mesecih se je njen tržni delež posojil nebančnemu sektorju celo znižal, in to za 0,1 odstotne točke na 7,4 odstotka.

V NKBM še nikoli toliko likvidnosti

To se je zgodilo kljub temu, da je banka v prvih treh mesecih opravila »le« za dobrih deset milijonov evrov neto oslabitev in rezervacij, kar je skoraj za petino manj kot v enakem obdobju lani, in da že več mesecev nima težav z likvidnostjo. Po tem, ko se je s pomočjo države rešila za skoraj milijarde evrov slabih terjatev, ki jih je prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je iz bilanc razvidno, da banka sedi na kupu denarja. Na zadnji dan lanskega leta je imela v blagajni in na računih pri Banki Slovenije za okrog 335 milijonov evrov likvidnostnih sredstev. To je skoraj dvesto milijonov evrov več kot leto dni pred tem. Toliko jih banka ni premogla nikoli v zadnjih letih. V prvem letu krize (2009) jih je imela za okoli 140 milijonov. Po dokapitalizaciji v letu 2011 je ta znesek na zadnji dan leta 2012 presegel 220 milijonov evrov, pri čemer velja poudariti, da je takrat nad NKBM še viselo breme celovite sanacije. Za nameček se banka »utaplja« tudi v kapitalu. Konec marca je količnik kapitalske ustreznosti presegal kar dvajset odstotkov.

Kako torej banka, ki ne kreditira gospodarstva kljub temu, da ima na voljo več kot dovolj likvidnostnih sredstev, uspešno pa se je znebila tudi slabih posojil, sploh posluje? Očitno po novem zelo dobro živi od obresti. V informaciji o poslovanju v prvih treh mesecih, ki jo je objavila na spletnem portalu Ljubljanske borze, so tako v NKBM razkrili, da se je vsota čistih obresti v tem času v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 povečala za tretjino. Ta zdaj znaša slabih 22 milijonov evrov. Toda, kako je to mogoče ob dejstvu, da banka zmanjšuje kreditno aktivnost? »Višja realizacija čistih obresti je predvsem posledica bistvenega znižanja obrestnih odhodkov. Znižali pa so se tudi obrestni prihodki,« so odgovorili v NKBM. Obenem so poudarili, da »se je ob dokapitalizaciji povečal delež prihodkov iz obresti iz naslova vrednostnih papirjev«.

Haučeva »zgodba o uspehu« je mit

In tu se skriva ključ do razumevanja Haučeve »zgodbe o uspehu«. Povedano drugače, banki po novem pomemben delež obrestnih prihodkov prinašajo obveznice, s katerimi je država dokapitalizirala banko. Z njimi je pokrila 250 milijonov evrov od skupno 870-milijonske dokapitalizacije, še dodatne obveznice pa je v zameno za slaba posojila dobila tudi od DUTB. Obrestna mera vseh obveznic, ki jih je med sanacijo prejela NKBM, znaša od 3,5 do 4,37 odstotka. Ob upoštevanju teh podatkov postane razumljivo, zakaj uprava banke, ki jo vodi Hauc, in njene službe očitno niso pretirano motivirane za povečevanje kreditiranja in s tem prevzemanje večjih tveganj. Že letni izplen od obresti pri obveznicah, ki jih je država podarila NKBM (od 20 do 25 milijonov evrov), ji bo namreč omogočal krepko olepšanje vsakoletne bilance. Za primerjavo: NKBM je v prvih treh mesecih iz rednega poslovanja ustvarila 8,8 milijona evrov dobička. Na zadnji dan lanskega leta je imela NKBM v vrednostne papirje vložene že več kot 36 odstotkov svoje aktive, kar je v relativnem smislu dvakrat več kot leta 2012.

Hauc je sicer januarja letos napovedal, da bo NKBM letos ustvarila dobiček. Toda le, je takrat dodal, »če ne bo hujšega nepredvidenega poslabšanja gospodarskih razmer«. Težava je, ker se te na domačem trgu slabšajo tudi zaradi zaprtih kreditnih pipic državnih bank. Dokapitalizacija z obveznicami postavlja na glavo tudi splošno prepričanje, da je šlo pri reševanju državnih bank za enkratno finančno injekcijo države. Z njo si je NKBM v resnici od države zagotovila stabilen finančni priliv tudi za obdobje naslednjih petih let. To pa mit o uspešnosti banke, ki ga v javnih nastopih goji Hauc, postavlja v novo luč, prav tako sproža vprašanja o tem, kakšen je sploh poslovni model NKBM.