Z danes sprejetimi spremembami pri dohodnini se breme krize porazdeljuje linearno in s tem tudi bolj pravično kot pa ukrepi, ki bi selektivno prizadeli posamezne dele slovenske družbe, so v sporočilu za javnost zapisali na GZS.
A hkrati izražajo veliko zaskrbljenost, ker še vedno čakajo na različne reforme, zlasti tam, kjer so očitni hude anomalije in tudi privilegiji. Gospodarstvo zato zahteva, naj se "prikriti mini krizni davek" ne uvede, dokler ne bodo pripravljene ključne reforme za izvedbo.
Kot tipičen primer takšnega ravnanja navajajo zdravstvo. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je danes obravnaval gradivo, s katerim želi vlado seznaniti z "zaskrbljujočimi projekcijami financiranja programa in pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v obdobju 2013 - 2016". V njem navaja, da bo v teh letih nastalo 314 milijonov evrov kumulativnega primanjkljaja, ki ga ne bo mogoče pokriti brez dodatnih virov ali zmanjšanja odhodkov.
"Slovensko zdravstvo ima torej holesterol. Še vedno pa mu nihče ni predpisal diete in gibanja, torej reforme," komentirajo na GZS.
Na GZS pozdravljajo tudi danes dano soglasje vlade za znižanje prispevka za obnovljive vire energije za industrijo, a hkrati opozarjajo na celostni vidik. Takšne odločitve vlade so dobrodošle, ker v boju podjetij za preživetje dajejo nekaj kisika, toda nujne so reforme, s katerimi si bosta gospodarstvo in s tem Slovenija zagotovila več zdravja in boljšo kondicijo, dodajajo.
