Gazprom se je namreč odpovedal nakupu grškega distributerja zemeljskega plina DEPA, čeprav je Grčija še konec maja spremenila pogoje prodaje ravno v korist Gazproma. Ta se je za umik iz postopka privatizacije odločil zaradi zaskrbljenosti glede dolgoročne vzdržnosti družbe DEPA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S prodajo plinskega distributerja je Grčija želela zbrati vsaj 700 milijonov evrov, kar bi letos predstavljalo četrtino prihodkov iz načrtovane privatizacije. Ker je bil Gazprom edini zainteresiran kupec, bo morala Grčija ponoviti razpis za prodajo družbe DEPA.
Močno zadolžena Grčija mora izpeljati privatizacijo distributerja DEPA, če želi zbrati nujno potrebna finančna sredstva. Privatizacija je tudi eden od pogojev, ki sta jih v zameno za mednarodno finančno pomoč postavila EU in Mednarodni denarni sklad. Letos morajo s privatizacijo zbrati 2,6 milijarde evrov, do leta 2016 pa 9,5 milijarde evrov.
Grški mediji danes poročajo, da bo zaradi tega Grčija morala sprejeti še strožje varčevalne ukrepe, z uvedbo katerih je grška koalicija želela počakati do naslednjega leta.