Četrtinski lastniški delež podjetja Grep, graditelja stožiškega stadiona, je po več zaporednih transakcijah končal v lasti mariborskega taksista. Natančneje v lasti podjetje Vehero, ki ga obvladujeta Darja in Danijel Robnik. Slednji je v Mariboru poznan kot lastnik taksi službe Taxi Plus Maribor.

Pred dvema tednoma je Vehero postal končni lastnik avstrijskega podjetja Profan Plus Projektentwicklung. To podjetje se je do spomladi, ko je bilo še v lasti avstrijskih skladov Supernova Privatstiftung in MTK Privatstiftung, imenovalo SN-MTK Projektentwicklung, v slovenskem sodnem registru pa je še vedno vknjiženo kot četrtinski lastnik Grepa. Preostali lastniški delež Grepa obvladujeta Energoplan v lasti Zlatka Srake in Gradis Skupina G v lasti Uroša Ogrina. Avstrijska sklada Supernova in MTK sicer po podjetju Chemo Invest še naprej obvladujeta nakupovalno središče na Rudniku v Ljubljani.

Pojdimo po vrsti. Iz pridobljene dokumentacije je razvidno, da sta Supernova in MKT spomladi prodala SN-MTK Projektentwicklung slovenskemu podjetju Profan. To podjetje, ki lani ni doseglo niti 10.000 evrov prihodkov od prodaje, je v začetku marca letos kupil Jožef Tišler iz Maribora. Ko je Profan kupil SN-MTK Projektentwicklung, ga je Tišler preimenoval v Profan Plus Projektentwicklung.

Tišler, ki je voznik taksija, je bil očitno le vmesni člen v transakciji s četrtinskim lastniškim deležem Grepa. Pred dvema tednoma je namreč Profan prešel v last podjetja Vehero, ki ga, kot že rečeno, lastniško obvladuje mariborski taksist Robnik. Da bi bil Tišler lahko le slamnata oseba v celotni kupčiji, nakazuje tudi dejstvo, da je bil v začetku junija imenovan za direktorja družbe I. J. Storitve. Gre za eno od delniških »parkirišč« cerkvenih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Le še vprašanje čase je, kdaj bodo I. J. Storitve, ki so imele po zadnjih javno dostopnih podatkih konec leta 2011 8,6 milijona evrov negativnega kapitala in več desetmilijonske dolgove, zaključilo v stečaju.

Kaj je torej v ozadju vsaj navidezno ekonomsko nelogičnega nakupa SN-MTK Projektentwicklunga, ki je imel po zadnjih objavljenih podatkih konec leta 2011 175.000 evrov negativnega kapitala. Odgovor bi se lahko skrival v tem, da sta želela Supernova in MTK prekiniti vse vezi z Grepom, in to še pred njegovim skorajda neizogibnim stečajem. S tem sta se kljub večmilijonskemu vložku elegantno umaknila iz enega od največjih nasedlih projektov pri nas.

Podoben manever Avstrijcev smo v Dnevniku razkrili marca lani, ko je v stečaju končalo podjetje Mid investicije (pred stečajem se je preimenovalo v Tau projekt), graditelj nakupovalnih središč Qlandia. Pred stečajem je edini preostali družbenik Andreas Viktor Messner prodal Mid investicije za en evro njihovemu zastopniku Michaelu Wakolbingerju. Messner je bil dolgoletni poslovni partner avstrijsko-koroškega nepremičninskega mogotca Walterja Moserja, ki je bil med letoma 2005 in 2008 četrtinski solastnik Mid investicij. Kot smo že poročali, je Moser z več vlagatelji sodeloval pri tajnih nakupih prednostnih delnic avstrijskega Hypa s prodajno opcijo, ki je banki zapadla šele po tem, ko jo je kupila Bayerische Landesbank (BLB).

Paul Merdzo iz avstrijske Supernove, ki je tudi direktor Chemo Investa oziroma slovenske Supernove, je dejal, da so se za prodajo deleža v Grepu odločili, ker od Energoplana in Gradisa Skupine G leto in pol niso prejeli nikakršnih informacij o tekočih dogajanjih v podjetju. »Zaradi teh dejstev smo popolnoma izgubili zaupanje v največja delničarja in direktorja podjetja. Zato smo se odločili, da delež v Grepu prodamo,« je dejal Merdzo. Pri tem je dodal, da je novi lastnik četrtinskega lastniškega deleža Grepa ocenil, da se bo lahko bolj uspešno dogovarjal z drugima dvema lastnikoma in bo lahko nadaljeval s posli.

Da se bo Grep, v katerega so banke vložile okoli 100 milijonov evrov, izognil stečaju, je skoraj nemogoče. Tega bi lahko predlagal njegov novi lastnik Profan. V primeru stečaja Grepa se banke verjetno še zdaleč ne bodo mogle v celoti poplačati. Pri tem ni izključen scenarij, da bosta ravno Supernova in MKT oziroma z njima povezane osebe iz stečajne mase po bistveno nižji ceni kupila propadajoči trgovski objekt ob stožiškem stadionu. To bi pomenilo, da so se avstrijskima zasebnima skladoma po več burnih letih računi pri stožiškem projektu nazadnje vendarle izšli brez ostanka.