Namestnik direktorja oddelka za Evropo pri IMF Gerson je na novinarski konferenci v okviru spomladanskega zasedanja IMF in Svetovne banke spomnil, da je Slovenija na vrhuncu krize beležila drugi največji padec bruto domačega proizvoda v območju evra. "Mislim, da je veliko stvari, ki jih je Slovenija naredila v zadnjem letu, da so se razmere lahko izboljšale," je dejal na vprašanje STA.
Med dosežki je izpostavil izvedbo stresnih testov v bankah in njihovo dokapitalizacijo, oblasti so pripravile seznam podjetij, namenjenih za privatizacijo, fiskalna politika je bila strožja. "Vlada je naredila veliko oz. je to začela delati, kar se vidi v krepitvi rasti, veliko boljših pogojih financiranja in na splošno v boljšem razpoloženju v Sloveniji," je dejal.
Zdaj je treba s temi reformami, tako Gerson, nadaljevati. "Čeprav so bile banke dokapitalizirane, slaba posojila ostajajo velik problem. Veliko velikih bank ima še vedno zelo velik delež slabih posojil," je opozoril.
Pri tem je spomnil na ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). "A proces prenosa slabih posojil na DUTB ne teče tako hitro, kot bi upali. Oblasti morajo ta proces pospešiti. Seznam podjetij za privatizacijo je bil sprejet. Oblasti morajo zdaj začeti izvajati te prodaje," je povedal Gerson.
To je po njegovem mnenju pomembno z dveh vidikov - povečala se bodo sredstva za financiranje proračuna, to pa bo prispevalo tudi h krepitvi učinkovitosti gospodarstva, kar bo spodbudilo rast. Na področju fiskalne politike pogreša podrobnosti o ukrepih, s katerimi bodo oblasti dosegle letošnje cilje.
Oblasti začele delati zelo dobro
"Še vedno moramo videti ukrepe, ki jih bodo sprejeli, da bodo to implementirali. Je pa jasno, da so oblasti začele delati zelo dobro, kar se odraža v precej boljših pogojih financiranja in krepitvi rasti. Izziv, ki jih čaka zdaj, je nadaljevati z reformami," je pojasnil Gerson.
Direktor oddelka za Evropo pri IMF Reza Moghadam pa je pojasnil, da se je okrevanje v območju evra okrepilo, zato je IMF izboljšal napoved iz lanskega oktobra in območju skupne evropske valute v najnovejšem poročilu o obetih za svetovno gospodarstvo za letos napovedal 1,2-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 1,5-odstotno.
Kljub temu je po mnenju Moghadama treba storiti še veliko za utrditev okrevanja, ki ostaja šibko. "Brezposelnost je v preveč državah še vedno nesprejemljivo visoka," je opozoril. Med ovirami v območju evra je izpostavil prezadolženost podjetij in gospodinjstev, razdrobljenost finančnih trgov in politično negotovost.
"Ukrepi, ki naslavljajo vsa ta vprašanja, so v teku, tako na ravni posameznih držav kot tudi na evropski ravni," je dejal Moghadam in kot posebej pomembne izpostavil korake v smeri vzpostavitve bančne unije. Tudi on je opozoril na nizko inflacijo v območju evra ter pozdravil namero Evropske centralne banke, ki je pripravljena ukrepati, med drugimi tudi z nekonvencionalnimi mehanizmi.
Napredek je po besedah Moghadam opazen tudi v kriznih državah, ki so v programu pomoči, čeprav morajo z delom nadaljevati. Grčija se je v četrtek sicer vrnila na trge z izdajo dolgoročnih obveznic, a je Moghadam opozoril, da potrebe po financiranju za Atene v prihodnjih dveh letih ostajajo precej velike. Za boj proti visoki brezposelnosti v teh državah je kot pomembni izpostavil reformo trga dela in krepitev tržne konkurence.
Okreva tudi večina držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, delno zaradi izboljšanja razmer v območju evra, čeprav bo regija kot celota v primerjavi z oktobrsko napovedjo letos beležila nekoliko nižjo rast, je povedal Moghadam.
"Delno zaradi krčenja v Ukrajini ter upočasnitve v Rusiji in Turčiji. Zunanje financiranje je prav tako postalo oteženo, in to še pred napetostmi v Ukrajini," je dejal ter spomnil na odlivanje kapitala iz regije in proces razdolževanja. Na kratki rok bi lahko ti dejavniki zasenčili okrevanje v območju evra, je pojasnil.
