V družbi Aktiva Naložbe (zdaj CG Invest), ki je bila nekoč eden ključnih delov poslovnega imperija Aktiva Holdings Darka Horvata, danes pa v njeni stečajni masi najdemo le težko prodajljive naložbe in visoke obveznosti do bank, bi lahko v kratkem začeli forenzično preiskavo. Pod drobnogled bi vzeli zadnjih več kot pet let njenega poslovanja.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je Aktiva Naložbe pred dobrim letom dni dobila nazaj vseh 170 milijonov evrov, ki jih je od leta 2006 posodila svojemu lastniku z Nizozemske in sestrski družbi. Toda namesto denarja je prejela zgolj tako imenovana ekonomska upravičenja za njune dolgoročne finančne naložbe (pravice do morebitnih dividend in kupnin od prodaje naložb). S tem so banke tudi izgubile možnost, da bi Aktivi Naložbam zarubile dana posojila in poplačilo dolgov zahtevale neposredno od njenih dolžnikov. Čeprav ima Aktiva Naložbe ekonomske pravice do naložb, jih ne more niti upravljati niti samovoljno prodati. Upravljalske pravice so namreč ostale v tujini, slovenska družba pa ima zgolj pravico do morebitnih dividend.
»Na podlagi skrbnih poizvedb o premoženju stečajnega dolžnika je bilo nedvomno ugotovljeno, da je premoženje občutno manjše od njegovih obveznosti, zato predvidevam, da poslovodstvo družbe v času pred začetkom stečajnega postopka ni delovalo skladno z načeli zakona o gospodarskih družbah in poslovno-finančnimi načeli, zato menim, da je treba zaradi potencialne odškodninske oziroma kazenske odgovornosti preveriti poslovanje družbe in odgovornih oseb v zadnjih petih letih, torej od 1. januarja 2008 do 31. maja 2013,« je pojasnil stečajni upravitelj Boštjan Pavec. Med tarčami ni Horvata, saj v družbi nikoli ni imel nobene funkcije. Na mestu izvršnega direktorja so se sicer v teh letih zvrstili Zaki Ishag, Andrej Ručigaj, Tadej Počivavšek in Aleš Okorn.
Še pred začetkom forenzičnih preiskav bodo morale banke, ki od propadle družbe neuspešno terjajo slabih sto milijonov evrov in so jo tudi spravile v stečaj, založiti predujem za izvedbo postopka. V stečajni masi družbe namreč po oceni upravitelja Boštjana Pavca ni dovolj sredstev za plačilo računa v višini 38.000 evrov. Toliko znaša najnižja ponudba. Že cenitev premoženja, med katerim so delnice NLB, Factor banke, Hita, Tu Fina in še nekaterih drugih družb, bi ga stala 68.500 evrov. Tudi ta račun bodo morali poravnati upniki, pri čemer lahko naroči le cenitve tistih dražjih naložb.
