FOMC je prav tako sporočil, da bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala pri sedanjih nič do 0,25 odstotka še precej časa po padcu stopnje brezposelnosti na 6,5 odstotka. To bo sicer odvisno tudi od inflacije, za katero centralni bankirji pričakujejo, da bo tudi v letu 2014 nižja od dveh odstotkov.

Borze so se na odločitev FOMC, po kateri bo imel predsednik centralne banke Ben Bernanke novinarsko konferenco, odzvale z navdušenjem in indeks Dow Jones je v New Yorku nemudoma poskočil za več kot 100 točk.

Odločitev tudi tokrat ni bila sprejeta soglasno. Proti je bil liberalni predsednik regionalne banke Federal Reserve (Fed) iz Bostona Eric Rosengren, ki je menil, da je zmanjšanje obsega stimulacijskih ukrepov preuranjeno. S kolegi pa je tokrat glasovala predsednica Fed iz Kansas Cityja Esther George, ki je bila doslej s svojimi predhodniki redno proti spodbujanju gospodarstva, ker naj bi zaradi tega grozil izbruh inflacije.

FOMC v izjavi po dvodnevnem zasedanju pravi, da so se za zmanjšanje obsega stimulacije, ki ohranja nizke dolgoročne obrestne mere, odločili, ker se gospodarski položaj še naprej počasi, a vztrajno izboljšuje. Poraba za odkup vrednostnih papirjev in obveznic se bo zmanjševala še naprej, če se bo okrevanje nadaljevalo.

Napoved odvzema deset milijard dolarjev na mesec za nižanje dolgoročnih obresti pa je FOMC ublažil z napovedjo, da se bo kratkoročna ključna obrestna mera začela višati še kasneje, kot so predvidevali doslej. Bernanke je doslej govoril, da bo morala biti stopnja brezposelnosti nekaj mesecev pri 6,5 odstotka, preden bodo začeli višati obresti.

Tokratna izjava FOMC to potrjuje oziroma dopolnjuje z mnenjem, da bo morala biti stopnja brezposelnosti precej časa nižja od 6,5 odstotka.

Borzni vlagatelji so to razumeli pozitivno, ker so začeli borzni indeksi rasti. Večina analitikov pa ne pričakuje, da bi se ključna obrestna mera, ki je na rekordno nizki ravni že pet let zapored, začela višati pred koncem leta 2015.

FOMC je tudi nekoliko popravil predvidevanja o gospodarskih gibanjih v prihodnjih dveh letih. Stopnja brezposelnosti, ki zdaj znaša sedem odstotkov, naj bi do konca prihodnjega leta nazadovala na 6,3 odstotka, do konca leta 2015 pa do 5,8 odstotka.

Gospodarska rast naj bi letos znašala le okrog dva odstotka, prihodnje leto pa se bo pospešila na med 2,8 do 3,2 odstotka. Inflacija naj bi bila prihodnje leto le 1,4-odstotna, leta 2015 pa 1,6-odstotna. Centralni bankirji pravega odgovora na vprašanje, zakaj ni inflacije, nimajo.