»Ob tem, ko večji del saniranja krize še vedno leži na bremenih naših davkoplačevalk in davkoplačevalcev, kopica multinacionalk in davčnih goljufov prosto izkorišča naš davčni sistem,« je ob glasovanju poudarila poročevalka.
Alarmantna situacija
Ocene kažejo, da EU zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov vsako leto izgubi 1000 milijard evrov. »To je zame alarmantna situacija, ki le še dodatno poudarja nujno potrebo po strožji zakonodaji na področju davčnih goljufij,« je izpostavila poslanka.
Pomemben del poročila so predlogi za boj proti davčnim oazam, ki so po poslankinih besedah "trenutno najbolj vroča tema". Poročevalka predlaga opredelitev skupne definicije davčnih oaz, uvedbo javnega evropskega črnega seznama davčnih oaz in dolg seznam sankcij.
Jasna definicija davčnih oaz
»V luči zadnjih razkritij off-shore računov in ciprske krize je jasno, da v EU nujno potrebujemo jasno definicijo davčnih oaz, skupna merila in seznam ustreznih sankcij za davčne oaze, ki pristanejo na evropski črni listi,« je poudarila poslanka.
Poleg tega predlaga, naj pristojni nacionalni in evropski organi dobijo pravico do preklica bančne licence za finančne institucije in svetovalce, ki aktivno sodelujejo pri davčnih goljufijah in svojim strankam ponujajo storitve, ki jim omogočajo utajo ali izmikanje plačilu davkov.
Predlaga tudi, naj države čim prej uvedejo skupno davčno osnovo, ki bi poenotila davčna pravila za podjetja, ki poslujejo v več kot eni članici unije.
Zaprtje lukenj v davčnih sistemih
Prav tako poročilo vključuje predlog, naj EU čim prej zagotovi izvajanje evropske direktive o obdavčenju prihrankov, s katerim bi se prekinilo bančno tajnost in zagotovilo več transparentnosti pri izmenjavi informacij.
Med več kot 30 konkretnimi ukrepi je tudi predlog, naj se za vse multinacionalke uvede obvezno poročanje poslovanja po vseh državah, kjer so prisotne, ter tako zapre luknje v davčnih sistemih, ki multinacionalkam omogočajo, da preko natančnega davčnega načrtovanja na koncu leta plačajo le par odstotkov davka.
»Z enostranskimi nacionalnimi ukrepi preprosto ne moremo več doseči želenega učinka, zato mora EU odločno, usklajeno in sočasno ukrepati tako na evropski kot tudi na mednarodni in nacionalni ravni,« še poudarja poročevalka in evropske voditelje poziva, naj preidejo od besed k dejanjem.
Razkritje novinarjev osvetlilo srž težave
S poročilom, ki sicer ni zavezujoče in o katerem morajo glasovati še evropski poslanci na plenarnem zasedanju, želi namreč poslanka evropske voditelje, ki so v minulih mesecih izpostavljali pomen boja proti davčnim utajam, tudi opomniti, da je v EU že pripravljenih več konkretnih zakonodajnih predlogov za zajezitev davčnih goljufij, ki jih nekatere članice blokirajo.
Problem davčnih utaj se je prerinil v ospredje evropske pozornosti, potem ko je skupina mednarodnih raziskovalnih novinarjev prišla do obsežnega gradiva, ki razkriva, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je temo uvrstil na dnevni red vrha EU 22. maja. Za odločen boj proti davčnim utajam so se pred dnevi zavzeli tudi finančni ministri EU. Prvi konkreten korak naj bi bil dogovor o novih pravilih o obdavčevanju obresti od prihrankov, ki sicer precej zamuja zaradi dosedanje blokade Luksemburga in Avstrije.
