Poleg investicij, ki naj bi letos upadle za 11,1 odstotka in prihodnje leto za 5,5 odstotka, se bo precej skrčila tudi zasebna potrošnja - letos za 6,7 odstotka in leta 2014 za 2,5 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je Ernst&Young pripravil skupaj z Oxford Economics.
V omenjeni revizorski hiši so zelo pesimistični tudi do gibanja slovenskega izvoza, ki je že nekaj časa glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se po njihovi oceni izvoz letos skrčil za 2,5 odstotka in za nadaljnjih 1,7 odstotka v letu 2014.
Kriza območja z evrom po njihovem mnenju pomeni, da bo izvoz dosegel trajnostno rast šele v letu 2016, čeprav se srednjeročni načrt varčevalnih ukrepov zanaša na izboljšanje trgovinske bilance za oživitev naložb in ponovne rasti. Poslabšale naj bi se tudi razmere na trgu dela: za letos tako napovedujejo 13,9-odstotno brezposelnost, ki naj bi se leto kasneje povzpela na 14 odstotkov.
Proračunski primanjkljaj naj bi se letos povečal na 9,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa naj bi se po ocenah zmanjšal na 4,4 odstotka BDP. Javni dolg naj bi letos znašal 70,4 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se povzpel na 75,4 odstotka BDP.
V Ernst&Young so medtem nekoliko bolj optimistični o stanju na tekočem računu plačilne bilance. Presežek naj bi tako letos znašal 3,9 odstotka BDP, leta 2014 pa 2,1 odstotka BDP. "Letošnje dodatno povečanje presežka na tekočem računu je pokazatelj krize v domačem povpraševanju, ne pa okrevanja zaradi močnejšega izvoza," so pojasnili.
Po paketu pomoči za Ciper, so se vlagatelji bali, da bo Slovenija naslednja država iz območja evra, ki bo potrebovala finančno pomoč za stabilizacijo njenega bančnega sektorja. Vendar pa v Ernst&Young menijo, da bo Sloveniji najverjetneje uspelo prebroditi krizo brez finančne injekcije EU. Ob tem navajajo, da temu kažeta tudi aprila uspešno izvedena dražba zakladnih menic v vrednosti 1,1 milijarde evrov in majska izdaja obveznic v višini 3,5 milijarde evrov.
"Vendar pa negativna tveganja ostajajo dokaj visoka, saj je nadaljnji dostop do trga odvisen od sposobnosti vlade, da ohrani zaupanje vlagateljev z izvajanjem načrta za učinkovito prestrukturiranje finančnega sektorja," so poudarili in dodali, da je trg zaskrbljen predvsem zaradi težav slovenskega bančnega sektorja in verjetnega vpliva teh težav na javne finance in širše gospodarstvo.
Ernst&Young pričakuje, da bo denarna politika v območju evra še naprej delovala spodbujevalno, javnofinančna politika pa bo manj omejevalna. Vendar pa bosta šibko globalno gospodarstvo in skokovit porast brezposelnosti učinke teh ukrepov najverjetneje izničila, zato pričakujejo, da bo v recesija v območju z evrom trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno.
Tako naj bi se BDP v območju evra letos skrčil za 0,6 odstotka, prihodnje leto sledi počasno okrevanje - BDP naj bi se povečal za nekoliko manj kot odstotek.