Čeprav v včeraj objavljenem sklicu skupščine Abanke Vipe spremembe v nadzornem svetu niso predvidene, bo banka na skupščini 21. maja po neuradnih informacijah dobila nove nadzornike, predstavnike države. Ta je Abanki decembra lani za dokapitalizacijo namenila 348 milijonov evrov in s tem postala stoodstotna lastnica banke. Medtem ko naj bi po nekaterih informacijah določene člane nadzornega sveta država »ohranila«, se mu po drugih obeta njegova popolna prevetritev. Koga bo država imenovala v nadzorni svet Abanke, bo znano že v prihodnjih dneh, ko bo država predvidoma zahtevala razširitev dnevnega reda skupščine. Nadzorni svet, ki ima trenutno osem članov, vodi pa ga Janko Gedrih, naj bi se hkrati zmanjšal.
Ne na ministrstvu za finance ne v Slovenski odškodninski družbi (Sod), ki upravlja državne deleže v podjetjih, na naša vprašanja v zvezi s spremembami v nadzornih svetih podržavljenih bank včeraj niso odgovorili. A naši viri trdijo, da akreditacijski postopki že potekajo. Po predvidenem podržavljenju Banke Celje naj bi se tako spremembe v nadzornem svetu obetale tudi Celjanom. Tudi ta nadzorni svet, ki ga vodi Jure Peljhan in ima trenutno šest članov, se bo predvidoma skrčil.
Banka Celje naj bi medtem svoj predlog za državno dokapitalizacijo in prestrukturiranje banke že posredovala na finančno ministrstvo in to naprej v Bruselj. Še vedno pa čaka na soglasje evropske komisije za državno pomoč Abanka in s tem tudi na prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Čeprav naj bi po prvotnih informacijah banka soglasje prejela do konca aprila, ko je bil predviden tudi že prenos terjatev, naj bi v Bruslju zdaj odločitev obljubili do konca junija. Več virov nam je potrdilo, da je evropska komisija oziroma njen direktorat za varstvo konkurence zahteval določene prilagoditve sicer obsežnega načrta prestrukturiranja Abanke. Pogajali naj bi se še o posameznih številkah in zavezah banke do leta 2018. Bruselj zahteva za odobritev državne pomoči vedno tudi zmanjšanje poslovanja in Abanka ni izjema. Soočali naj bi se s podobnimi zahtevami kot NLB, ki je po državni pomoči opustila financiranje gradbeništva in finančnih holdingov, medtem ko so v Abanki nad popolnim prenehanjem financiranja celotnih dejavnosti manj navdušeni. Na zaostrovanje zahtev Bruslja pri odobravanju državnih pomoči bankam zagotovo vplivajo tudi pričakovani rezultati pregledov kakovosti sredstev bank in obremenitvenih testov, ki trenutno potekajo v 129 evropskih sistemskih bankah.
