Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki ga vodi Samo Omerzel, Slovenskim železnicam (SŽ) še pred božično-novoletnimi prazniki pripravlja štiristo milijonov evrov vredno darilo.
V uredništvu Dnevnika smo namreč prejeli predlog sprememb zakona o družbi SŽ, ki naj bi ga ministrstvo že vložilo v vladno proceduro. Z njimi bi država uradno priznala, da železnicam dolguje skoraj 304 milijone evrov, hkrati pa bi se zavezala, da jim bo to terjatev poplačala med letoma 2016 in 2025. Kot je razvidno iz dokumenta, bi SŽ v tem obdobju od države dejansko prejele 410 milijonov evrov. Država bi namreč železnicam, kljub temu da so te v njeni izključni lasti, poplačala tudi obresti v višini 4,375 odstotka. Teh se bo po izračunih, priloženih h gradivu, do leta 2025 nabralo za približno 106 milijonov evrov.
V SŽ gre dveletni izkupiček nepremičninskega davka
Če torej povzamemo, bo država v prihodnjih dvanajstih letih železnicam izplačala znesek, enak načrtovanemu prilivu, ki naj bi ga v proračun v prihodnjih dveh letih prinesel davek na nepremičnine. To nakazuje, da je SŽ, ki jih vodi Dušan Mes, očitno uspelo zlobirati nosilce moči. Mes pravi, da gre za dediščino prejšnjih let, da želijo SŽ sanirati celovito, pri čemer gre le za plačilo obveznosti, ki se jih je država že pred leti obvezala plačati.
Tako so ministrstvo prepričali o pripravi sprememb zakona, ki jim gredo močno na roko. Za nameček jih namerava vlada dati v obravnavo po nujnem postopku. Utemeljitev: že februarja naj bi železnicam zaradi prvih zapadlih posojil, ki jih ne bodo zmogle poplačati, grozila likvidnostni zlom in insolventnost. To bi po ocenah ministrstva povzročilo »nepremostljive težave v železniškem prometu« in »neobvladljivo socialno bombo«.
Ker je država tako očitno vnaprej pristala na vlogo talca, ni presenečenje, da so pripravljalci gradiva, ki bo romalo v vlado, v celoti kupili argumente poslovodstva SŽ in njihovih vodilnih sindikalistov. Že junija smo poročali, da nameravajo na SŽ državi izstaviti račun za njene domnevne dolgove iz minulih let. Takrat so ga skupaj z obrestmi ocenili na 350 milijonov evrov, kar je več kot 50 milijonov evrov manj od zneska iz predloga sprememb zakona, njihov izračun pa je potrdila tudi revizorska hiša ABC Revizija.
Kaj bo država od SŽ zahtevala v zameno?
Kaj vse se torej skriva v terjatvi SŽ do države? Njen ključni del je 134,3 milijona evrov vreden, še neplačan dolg zaradi izločitve infrastrukture v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki ga je leta 2011 priznala že vlada Boruta Pahorja. K temu so v vladi zdaj prišteli še obveznosti zaradi domnevno premalo plačanih storitev gospodarskih javnih služb potniškega prometa in vodenja prometa, ki jih opravljajo SŽ. Dodatnih 80 milijonov evrov bo država SŽ namenila za poplačilo prej omenjenih posojil za nakup Siemensovih elektromotornih vlakov. Te so SŽ pred desetimi leti najele pri Evropski družbi za financiranje nakupa železniških vozil (Eurofima), zavarovana pa so s poroštvi države. Da družba, ki je v lastništvu evropskih železniških operaterjev, SŽ ne namerava podaljšati posojil, se sicer v neuradnih krogih ve že vsaj nekaj mesecev.
Pri tem država kljub zajetni finančni injekciji vsaj na zakonski ravni od SŽ očitno ne namerava zahtevati ničesar v zameno. Ne temeljite finančne ali poslovne sanacije skupine, ki bo letos ustvarila okoli 16 milijonov evrov dobička, ne prihrankov pri nabavi ali investicijah. Ravno nasprotno, predlog sprememb zakona predvideva celo manjšo moč države pri upravljanju poslovnega sistema SŽ. Brez soglasja vlade bi tako lahko na SŽ po novem sprejemali spremembe statuta odvisnih družb, med drugim odločitve o zmanjšanju lastniškega deleža matične družbe SŽ v teh družbah. Te bi tako lahko dokapitalizirali tudi drugi, zasebni vlagatelji, a le tako, da bi v teh družbah postali lastniki manjšinskih deležev.
Ključ: dovoljenje za prodajo terjatve
Bržčas največji »skriti zajček« predloga sprememb zakona je zelena luč železnicam za prosto razpolaganje z njihovo večstomilijonsko terjatvijo do države. Slednjo bodo lahko SŽ kadar koli zastavile za nova posojila ali prodale. Kot izhaja iz zakona, v njem ni varovalk, ki bi jim preprečile, da lahko to storijo tudi po ceni, ki bo nižja od nominalne vrednosti terjatve. S tem bi SŽ morebitnemu novemu lastniku terjatve omogočile dober posel. Če bi jo ta namreč kupil po njeni trenutni ceni, ki še ne vključuje obresti (304 milijoni evrov), bi s poznejšim državnim poplačilom v višini 410 milijonov evrov ustvaril več kot sto milijonov evrov dobička.
Da bodo na SŽ prej ali slej zastavili ali prodali terjatev, še zdaleč ni izključeno, ampak je celo zelo verjetno. Kot eno glavnih utemeljitev za sprejem predloga sprememb zakona so namreč njegovi pisci navedli slab likvidnostni položaj SŽ. Prav prodaja te terjatve pa bi železnicam omogočila takojšnjo finančno injekcijo.
