Mercator se je, kot kaže, znašel med tnalom lastnikov, ki vztrajajo pri nadaljevanju ekskluzivnih pogovorov z Agrokorjem Ivice Todorića, in nakovalom ključnih Mercatorjevih bank upnic, ki se očitno ne želijo izpostaviti finančnim težavam hrvaške skupine in pred sklenitvijo dogovora o reprogramu posojil zahtevajo jasno odločitev glede bodoče lastniške strukture slovenskega trgovca.
NLB vztraja pri ekskluzivnih pogovorih z Agrokorjem
Avstrijska bančna skupina Erste Group kot ena izmed največjih upnic Mercatorja je po naših informacijah zahtevala celo takojšno ustavitev prodajnih postopkov, saj v nasprotnem primeru ni pripravljena sodelovati pri reprogramu posojil. Kot je znano, mora Mercator v naslednjih dveh mesecih z več kot tridesetimi bančnimi upnicami doseči dogovor o spremembi ročnosti posojil in obrestne mere za več kot pol milijarde evrov kratkoročnih posojil. Toda v NLB pod vodstvom Janka Medje, ki je ena večjih financerk in tudi lastnic Mercatorja, si s tem očitno ne delajo pretiranih skrbi. Konzorcij lastnikov naj bi po navedbah naših virov že sprejel odločitev, da pogovore nadaljujejo izključno z Agrokorjem.
Z vztrajanjem pri nadaljevanju ekskluzivnih pogovorov z Agrokorjem, ki je za delnico Mercatorja ponudil le 107 evrov, svojo ponudbo pa podkrepil zgolj z nezavezujočimi pismi podpore skladov tveganega kapitala Blackstone in One Equity Partners, NLB tako dejansko ogroža finančni položaj največjega slovenskega delodajalca, od katerega je odvisen velik del domače prehrambne industrije. »Postopek prodaje večinskega deleža Mercatorja in proces reprogramiranja dolgov se deloma izključujeta in obe strani čakata na odločitev druga drugo. Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov,« je včeraj povedal predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič.
Odločitev bo vplivala tudi na prestrukturiranje
Zaradi slabih ponudb je bilo sicer pričakovati, da bodo lastniki prodajni postopek ustavili. Toda v NLB kot najbolj vplivni članici konzorcija prodajalcev Mercatorja so šli očitno ponovno zelo na roke Agrokorju, čeprav ta še vedno nima zagotovljenih virov financiranja in je tako končni izid prodaje še toliko bolj negotov. Odločitev lastnikov bo tako upravi še dodatno otežila dogovor z bankami, saj nekatere očitno prodajo Mercatorja Agrokorju ocenjujejo za tako tvegano, da so pripravljene prekiniti celo poslovne odnose s slovenskim trgovcem. Spomnimo da so morali v Mercatorju v začetku leta že začasno ustaviti projekt monetizacije nepremičnin, s katerim bi se finančno breme skupine znižalo za kar okoli 250 milijonov evrov. Ker lastniki kljub številnim opozorilom s prodajnimi postopki niso želeli počakati do zaključka procesa monetizacije nepremičnin, so nepremičninski investitorji ta dodatna tveganja vključili tudi v svoje ponudbe, kar je privedlo tudi do ustavitve celotnega projekta.
Dolgotrajni postopki prodaje pa ne vplivajo le na dogovarjanje z bankami, temveč imajo vedno večji negativen vpliv tudi na zelo zahteven in obsežen proces poslovnega prestrukturiranja Skupine Mercator. Zaradi številnih tveganj, ki bi jih prinesel vstop Agrokorja v lastništvo Mercatorja, je po neuradnih informacijah čedalje bolj oteženo tudi dogovarjanje z dobavitelji, ki se zavedajo pogojev poslovanja in zelo dolgih plačilnih rokov hrvaške skupine. Prav zaradi tega se je konec meseca odzval tudi nadzorni svet Mercatorja, ki je lastnike pozval, naj končno določijo jasen rok za sprejem odločitve o prodaji, saj želijo tudi zaposleni in poslovni partnerji vedeti, kakšna bo bodoča lastniška struktura družbe.
Slab začetek leta
V prvem letošnjem četrtletju je Skupina Mercator plačala za 11,5 milijona evrov obresti, neto finančni dolg skupine pa je ostal praktično nespremenjen in je znašal milijardo evrov. Začetek letošnjega leta je bil za Skupino Mercator sicer eden izmed najslabših v zadnjih letih, saj so se jim prihodki znižali za 2,6 odstotka, na 658 milijonov evrov, medtem ko je čista izguba znašala 8,6 milijona evrov. Kljub temu je Mercator v prvem letošnjem četrtletju zabeležil nekoliko nižji padec prihodkov kot njegova konkurenca, saj mu je kljub triodstotnemu padcu prodaje na domačem tržišču tržni delež v Sloveniji uspelo povečati na slabih 33 odstotkov, medtem ko se je padec tržnega deleža na Hrvaškem ustavil, prihodki v Srbiji ter Bosni in Hercegovini pa so se zvišali. Kot je pojasnil Balažič, se na poslovanju Mercatorja negativno odraža zlasti padec zasebne potrošnje, zaradi padca bonitete države in višje cene denarja pa se posledično slabša tudi likvidnost gospodarstva. Čeprav je bila izguba v prvem četrtletju nekoliko nad načrti uprave, Balažič pričakuje, da bodo letošnje leto kljub temu zaključili z dobičkom. Za dosego tega cilja pa bodo morali v Mercatorju sprejeti tudi nekatere dodatne ukrepe, ki jih bo uprava za nadzorni svet pripravila v roku meseca dni.
V Mercatorju se že pripravljajo tudi na prodajo Embe in M-Energije. Zavezujoče ponudbe za Embo pričakuje Balažič že konec meseca, medtem ko pri energetski družbi iščejo partnerja, ki bi jim pomagal razširiti njeno obstoječo mrežo bencinskih servisov. Že v začetku junija si bo Mercator ponovno pripojil tehničnega trgovca M-Tehnika, mesec kasneje pa naj bi se dokončno umaknili tudi iz bolgarskega trga. Letos se je število zaposlenih v Skupini Mercator že znižalo za 330, na 23.920, do konca leta pa naj bi se številka povzpela na med 800 in 1000. Velik del znižanja števila zaposlenih bo posledica umika iz bolgarskega in albanskega trga, medtem ko naj bi se število zaposlenih v Sloveniji znižalo za okoli 200, predvsem v administraciji.
