Ravno, ko so se slovenski potrošniki dobro navadili na bolj umirjeno rast cen življenjskih potrebščin, je vlada z dvigom davka na dodano vrednost (DDV) poskrbela za višji skok julijskih cen. Letna inflacija je bila pretekli mesec tako najvišja v zadnjih petih letih, saj so se cene zvišale za 2,6 odstotka, kar je celo za eno odstotno točko več kot v območju evra. V primerjavi z junijem pa so se cene na krilih poletnih razprodaj znižale za le 0,3 odstotka, medtem ko se je gibala deflacija v preteklih štirih letih vselej okoli enega odstotka.
Za poletni mesec so namreč značilne razprodaje oblek in obutve, ki so znižale cene na mesečni ravni za kar 16,2 odstotka. K deflaciji v letošnjem juliju so tako nižje cene oblek in obutve ter sezonskega sadja in zelenjave po izračunu Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prispevale –1,3 odstotne točke. Na drugi strani pa so se krepko podražile počitnice v paketu, katerih cene so v primerjavi z junijem zrasle za 11,8 odstotka in s tem k spremembi cen prispevale 0,4 odstotne točke. Po oceni slovenskega statističnega urada (Surs) pa je imel na gibanje cen še večji vpliv DDV. Vlada je z julijem uvedla njegovo zvišanje z 8,5 na 9,5 in z 20 na 22 odstotkov, zaradi česar so se dvignile predvsem cene energentov, tobačnih izdelkov in nekaterih storitev, kot so na primer telefonske in spletne. Še posebno veliko težo je imel višji DDV v mesečni primerjavi cen, kjer je prispeval k podražitvam 0,5 odstotne točke. Brez zvišanja DDV bi bila tako deflacija 0,8-odstotna, kar bi bilo bolj v skladu z gibanjem julijskih cen v preteklih letih.
Na Umarju ob tem opozarjajo, da je za razliko od preteklih let ob dvigu DDV tokrat prišlo le do omejenega prenosa v povišanje cen in dodajajo, da bo proces prilagajanja cen morebiti dolgotrajnejši. Do konca leta tako ni izključena možnost spremembe maloprodajnih cen tudi v drugih skupinah, kjer do prenosa višjih stopenj DDV še ni prišlo. Do podobne ugotovitve so prišli tudi na Sursu, in sicer na podlagi primerjav harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP) in indeksa cen življenjskih potrebščin. HCIŽP je znašal namreč julija na mesečni ravni –1,5 odstotka, razlika med indeksoma je znašala tako 1,2 odstotne točke. »To pomeni, da bi bil celoten prispevek višjih davčnih stopenj k inflaciji 1,2 odstotne točke, če bi se zvišanje davčnih stopenj v celoti in hkrati preneslo v končne maloprodajne cene,« so pojasnili na Sursu.
