Uprava Darsa, ki jo vodi Matjaž Knez, je z ustanovitvijo hčerinskega podjetja, na katerega je prenesla upravljanje optičnega omrežja ob avtocestnem križu, kršila koncesijsko pogodbo za upravljanje in vzdrževanje avtocest.
To je razvidno iz besedila omenjene pogodbe, ki smo jo dobili na vpogled v uredništvu Dnevnika. Ta eksplicitno navaja, da potrebuje koncesionar, torej Dars, za ustanovitev družbe, v kateri opravlja drugo gospodarsko dejavnost, med katerimi pogodba navaja tudi telekomunikacije, predhodno soglasje vlade. Tega na Darsu pred lansko ustanovitvijo podjetja Delkom niso pridobili. S tem so kršili pogodbo, s katero je država Darsu aprila 2004, tik pred vstopom v EU, zaupala upravljanje in vzdrževanje avtocest. Še več, po pogodbi je Darsova ustanovitev Delkoma mimo vlade celo »bistvena kršitev«. Ta namreč mednje šteje tudi »prenos pravic in obveznosti (...) na tretjo osebo brez predhodnega soglasja« vlade.
To posledično pomeni vsaj dvoje. Prvič, da lahko vlada po pogodbi od Darsa takoj zahteva odpravo kršitve in morda celo odškodnino. Četudi so na Darsu uradno zgolj prenesli eno od dejavnosti na podjetje, ki je v izključni lasti Darsa, je že zdaj na mestu vprašanje, ali s tem družbi niso povzročili škode. Za razliko od prvotnih načrtov so namreč v Delkom vplačali kar 200.000 evrov ustanovitvenega kapitala. Hkrati so sklenili pogodbo, ki temu podjetju dovoljuje upravljanje Darsovega omrežja še leto dni po tistem, ko bi ga morda prevzel nov lastnik. Poročali smo že, da bo novo podjetje (eden od njegovih nadzornikov je tudi nekdanji minister za finance Janez Šušteršič) razpolagalo s štiridesetimi odstotki vseh prihodkov, ki jih bo ustvarilo s trženjem Darsovega omrežja.
In drugič, vlada bi lahko od Slovenske odškodninske družbe, ki upravlja državno premoženje, zahtevala preučitev odgovornosti nadzornega sveta Darsa. Ta je za namero uprave vedel in z ustanovitvijo Delkoma tudi soglašal. Pri tem je ključen podatek, da so na Darsu koncesijsko pogodbo z vlado očitno kršili namenoma.
V družbi za avtoceste so namreč že pred dnevi priznali, da koncesijska pogodba pred ustanovitvijo novega podjetja za telekomunikacije zahteva soglasje vlade. A so hkrati v daljši utemeljitvi razložili, da to določilo nima več »smiselne podlage«. Razlog: konec leta 2010 je začel veljati nov zakon o Darsu, ki je bistveno spremenil koncept družbe. »Od uveljavitve tega zakona se za vprašanje imenovanja članov nadzornega sveta uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe,« so pojasnili. Po istem zakonu Dars »nadaljuje z upravljanjem in vzdrževanjem avtocest v skladu s koncesijsko pogodbo, če to ni v nasprotju z določbami tega zakona«.
Zakaj torej Dars po njihovem ni potreboval soglasja vlade? Ker je država kot podpisnik koncesijske pogodbe kot edini delničar že zastopana v nadzornem svetu. Ta pa je po statutu Darsa iz leta 2011 pristojen tudi za soglasja pri ustanavljanju hčerinskih podjetij, kar je v primeru Delkoma tudi storil, bi lahko povzeli odgovor Darsa, kjer se sklicujejo tudi na »duh nove ureditve«. Toda pri tem velja ponovno poudariti, da je koncesijska pogodba še vedno veljaven dokument. Več vlad ga je do zdaj dopolnilo le trikrat. Nazadnje decembra 2012, ko je to storil nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Nobena od dopolnitev ni vsebinsko spreminjala določila, ki predpisuje soglasje vlade za ustanavljanje novih podjetij s področja telekomunikacij.
Za zdaj ni jasno, ali in kdaj bo »operacijo Delkom« obravnavala vlada. Po naših informacijah minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel gradiva, povezanega s to temo, še ni uvrstil na njen dnevni red. Na Sodu pa so nam že prejšnji teden dejali, da so za pojasnila zaprosili nadzorni svet Darsa, ki ga vodi Dušan Hočevar.