Po izpeljani privatizaciji naj bi bila slika gospodarstva naslednja: v državni lasti bi bile vsa energetika, Luka Koper, Slovenske železnice, SID Banka, Modra zavarovalnica in Loterija Slovenije. Vse druge družbe, tudi Dars, Petrol, NLB, Hit in Pošta Slovenije, bodo v večinski ali popolni zasebni lasti.
Napoveduje jo najnovejši predlog strategije upravljanja naložb, ki jih bo upravljal Slovenski državni holding (SDH) in katerih vrednost naj bi segala do deset milijard evrov. Predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance pod vodstvom Uroša Čuferja, je eden najbolj ambicioznih doslej, vsaj kar zadeva (raz)prodajo državne srebrnine. Toda še pred tem ga bo morala podpreti vlada Alenke Bratušek, kar pa je veliko vprašanje, saj predvsem SD že dlje časa odkrito nasprotuje množični privatizaciji. Vprašanje je tudi, ali bo tak dokument dobil podporo državnega zbora.
Tujci z dobički, naši pokrivajo izgube
Dejstvo je, da ima država od lastništva velikega dela domačega gospodarstva malo koristi. Če odmislimo lansko leto, ko so banke pred propadom rešile milijarde davkoplačevalcev, ki jih ti zelo verjetno ne bodo več videli, sta pri državnih družbah dobičkonosnost in dividendni izkupiček neprimerljiva s tistimi v tuji lasti. Medtem ko se državne družbe z redkimi izjemami utapljajo v izgubi, ne morejo izplačevati dobička in ne upravičujejo visokih vložkov v kapital, družbe v večinski tuji lasti tudi v krizi povečujejo dobiček in dividende.
Že primerjava največjih državnih podjetij z nekaterimi najbolj uspešnimi tujimi družbami razkriva klavrno sliko. Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Dars, Slovenske železnice, Adria Airways, Pošta Slovenije in HSE so v letu 2012 na vsakih 100 evrov prihodkov ustvarili v povprečju manj kot štiri evre dobička, na 100 evrov kapitala pa le tri evre dobička. Še najbolje se je odrezala Zavarovalnica Triglav. Na drugi strani so Lek, Simobil in Hella Saturnus vsakih 100 evrov prihodkov oplemenitili z več kot desetimi evri dobička, na vsakih 100 evrov kapitala pa so imeli kar 16 evrov dobička. Tudi njihove dividende so zelo visoke.
Velika večina državnih naložb portfeljska
Iz osnutka strategije, ki smo ga pridobili v uredništvu, je razvidno, da bi bila velika večina od skupno 124 državnih naložb po novem portfeljska. Tako bi lahko Slovenski državni holding (SDH) z njimi skladno z zakonom prosto razpolagal in jih ob morebitni priložnosti tudi prodal. Pri tem mora namreč slediti izključno gospodarskemu interesu. Če je jasno, da bodo slej ko prej naprodaj manjšinski deleži in manj pomembne družbe, so se na ministrstvu odločili, da na seznam za odprodajo uvrstijo tudi nekatere velike in pomembne družbe, ki so jih Čuferjevi predhodniki nameravali obdržati v državni lasti.
V najpomembnejšem energetskem sektorju bi bila kot portfeljska označena naložba v 40-odstotni delež Geoplina. Ta je po izčlenitvi družbe Geoplin Plinovodi prevzel trgovsko dejavnost z zemeljskim plinom. Enaka usoda bi v bančništvu doletela NKBM, Abanko Vipo, Banko Celje, Factor banko in Probanko, v zavarovalništvu Savo Re, v igralniški dejavnosti pa Casino Bled, Casino Portorož in celo novogoriški Hit. V finančnem sektorju bi bili medtem portfeljski naložbi tudi četrtina KDD in 30 odstotkov Save. Z redkimi izjemami bi bile naprodaj vse državne naložbe v turizmu (Terme Čatež, Grand hotel Union...), proizvodni (Gorenje, Peko, Aero, Paloma...), prehrambni (Pivovarna Laško in Perutnina Ptuj) in drugih dejavnostih.
Strateške Luka Koper in Slovenske železnice
Posebej izpostavimo družbe, ki imajo v lasti pomembno javno infrastrukturo in doslej nikoli niso bile predmet prodaje. Kot strateške naložbe, v katerih mora država ohraniti najmanj 50-odstotni delež, bi bile opredeljene Luka Koper, Slovenske železnice in Kontrola zračnega prometa. Ostale, med drugim Adria Airways, Aerodrom Ljubljana (prodajni postopek se je že začel), DRI in Infra, pa bi obveljale kot portfeljske. Po pričakovanju bo med njimi tudi Dars, ki je lastnik slovenskega avtocestnega omrežja, vendar predlog strategije izrecno navaja, da bi morali predhodno urediti vprašanje infrastrukture, s čimer bi omogočili prodajo brez škodljivih posledic za širši javni interes države.
Tako kot v nekaterih okoliških državah so si tudi pri nas zamislili, da bi (delno) privatizirali Pošto Slovenije. Če bo Čuferjev predlog obstal, bo ta opredeljena kot pomembna naložba. To pomeni, da bo lahko SDH delež v njej znižal s sto na največ 25 odstotkov. To bi lahko izpeljal z uvrstitvijo delnic Pošte Slovenije (trenutno še d.o.o.) na borzo ali pa tudi z njeno morebitno prodajo strateškemu partnerju. Ta brez odobritve SDH, ki bi zadržal kontrolni delež, ne bi mogel sprejemati za družbo pomembnih statutarnih sprememb.
Krka in Triglav (še) ne bosta naprodaj
Kot pomembni naložbi, v kateri bi morali zadržati 25-odstotni delež, bi bili glede na aktualni predlog strategije opredeljeni tudi Krka in Zavarovalnica Triglav.
V novomeškem farmacevtu imata Sod in Kad trenutno slabih 25 odstotkov delnic, tako da bi jih lahko po novem kvečjemu zadržala. Tudi sicer bi bila njihova prodaja težko opravičljiva, saj je Krka minulo leto zaključila z rekordnim dobičkom, njeno vodstvo pa je pred dnevi predlagalo izplačilo rekordnih dividend, kar bi družbo po dividendni donosnosti uvrstilo v sam vrh farmacevtske industrije.
Nekoliko drugače je v vodilni domači zavarovalnici, kjer ima pokojninska blagajna v lasti 34,5 odstotka delnic, Sod pa 28 odstotkov. Država tako skupno obvladuje več kot 60 odstotkov Triglava. Zmanjšanje tega deleža je tako kot pri Krki malo verjetno, vendar iz drugega razloga. Spomnimo, da so v preteklosti ob vsakršni omembi prodaje Triglava glasno protestirali predstavniki upokojencev, v prenovljenem zakonu o SDH pa so celo dosegli, da bo delež v lasti ZPIZ prenesen na posebni demografski sklad.
